Medi(n)teran: Granatno jabolko
V tokratnem Medi(n)teranu bomo spoznali sadje, ki je v slovenski Istri zaradi svojega edinstvenega okusa zelo priljubljeno. Punica granatum ali granatno jabolko sicer izvira iz Irana ter njemu sosednjih držav in velja za eno od prvih udomačenih sadnih vrst v zgodovini istrskega območja. V Sloveniji ga najdemo zgolj na Primorskem, uporablja pa se ga tudi kot okrasno drevo in grmovnico v parkih in vrtovih. Rastlini, ki jo botanično gledano uvrščamo v družino granatovk, Istrani pravijo tudi pomargnaj.
Nekoč so rdečkasto sadje uporabljali zlasti v zdravstvene namene, zdaj pa ga gojijo pretežno za prehrano. Na Japonskem in v Koreji ga še naprej koristijo za bonsaje, saj to omogočajo lepi cvetovi in nenavadno zvito lubje. Granatno jabolko je imelo zaradi zdravilnih lastnosti in čudovitega izgleda v zgodovini posebno mesto tudi v grški mitologiji, saj je večkrat omenjeno v starozaveznem delu Biblije, prav tako pa tudi v Koranu. V stari Grčiji je bilo drevo simbol večne ljubezni in plodnosti, njegov velik in posušen plod pa so pogosto našli tudi v grobnicah bogatih Egipčanov. Hipokrat je recimo pitje soka granatnega jabolka priporočal osebam s slabim srcem in kot hitro pomoč pri šoku. Kot smo uvodoma zapisali, največkrat raste v obliki grma, se pa pojavi tudi kot drevo, ki zraste 4 metre v višino. Najraje ima peščena tla in veliko sončnega obsevanja, saj ljubi toplo klimo in sončne žarke. Gre tudi za eno redkih sadnih vrst, ki uspeva v puščavskih razmerah. Prilagodljiv je na različne tipe tal, ne prenese pa zastajanja vode v tleh. Prav tako ne uživa pri nizkih temperaturah (pod -12 stopinj Celzija), dobre pridelke pa lahko daje tudi v zmerno slanih tleh. Znano je, da cveti konec maja, njegovi cvetovi pa so rdeče barve, z odtenki oranžne. Plodovi dozorijo jeseni, in sicer oktobra in novembra, na koncu ploda pa je dobro viden ostanek cvetne čaše. Granatno jabolko je znano po rdečkasto mesnatih ter sladko-kislih semenih, ki so namenjena uživanju. Iz slednjih drevesa oziroma grmi zlahka zrastejo, a se kljub temu navadno razmnožujejo s 25-50 cm dolgimi potaknjenci.
Pomargnaj še vedno največ uporabljamo za sok, v Armeniji pa iz njega delajo celo vino. Semena so v kulinariki občasno del sadnih solat in dodatek divjačinskim in perutninskim jedem. Številni semena trosijo tudi po jutranji kaši, kosmičih in običajni solati. Slaščičarji ga velikokrat uporabijo pri pripravljanju sladic, hkrati pa iz njega delajo tudi marmelado. Omeniti velja, da se suha semena uporablja tudi kot začimbo. Samo sadje sicer vsebuje veliko antioksidantov. Vsebuje veliko vlaknin in vitaminov, baker, kalij in druge stvari. Skozi leta se je pokazalo, da znižuje raven holesterola in krvni tlak, ugodno vpliva na kardiovaskularni sistem, preprečuje vnetja, izboljšuje kožo, preprečuje raka, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo, pozitivno deluje na plodnost, deluje protivirusno in je koristen, če imate diabetes. Razlogov za uživanje tega popularnega sadja je torej mnogo več, kot zgolj dober okus.
Andraž Velkavrh
