Kožni rak – najpogostejša, a pogosto spregledana nevarnost
Ko govorimo o raku, pogosto pomislimo na pljučnega, raka dojke ali prostate. Redkeje pa se v javnosti omenja tista oblika raka, ki je v Sloveniji najpogostejša: kožni rak. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije ta predstavlja kar 25,4 odstotka vseh na novo odkritih rakavih bolezni, kar pomeni, da se vsak četrti novi primer raka začne na koži. Gre torej za resno javnozdravstveno vprašanje, ki si zasluži več pozornosti – še posebej zato, ker lahko večino primerov preprečimo z ustreznim vedenjem in zaščito.
Kožni rak se deli na dve glavni skupini: nemelanomski kožni rak, ki je daleč najpogostejši in običajno manj agresiven, ter melanom, ki je redkejši, a precej bolj nevaren. Medtem ko nemelanomske oblike pogosto nastanejo kot posledica dolgoletne izpostavljenosti soncu, je melanom tisti, ki lahko že v zgodnjih fazah bolezni hitro zaseva in postane življenjsko ogrožajoč. Zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena.
V Sloveniji za melanomom letno zboli okoli 566 ljudi, med njimi nekoliko več moških kot žensk. Največ bolnikov je starih med 50 in 74 let. Incidenca te oblike kožnega raka že desetletje narašča, v povprečju za 2,4 odstotka letno. Gre za jasno opozorilo, da moramo kot družba ponovno ovrednotiti svoj odnos do sonca – in posledično tudi do zaščite pred njegovimi žarki.
Melanom se običajno pojavi kot novo znamenje ali kot sprememba že obstoječega. Najpogosteje se razvije na trupu, sledi koža na spodnjih in zgornjih udih, redkeje pa se pojavi na obrazu. Obstajajo različne oblike melanoma, med katerimi je najpogostejši povrhnje rastoči melanom. Ta običajno napreduje počasi in ima boljšo prognozo, če ga pravočasno odkrijemo. Nasprotno pa je nodularni melanom znan po svoji agresivnosti in hitrem razvoju. Obstajajo še redkejše oblike, kot sta lentigo maligni melanom, ki se pogosto pojavi na obrazu pri starejših ženskah, in akralni lentiginozni melanom, ki se lahko pojavi pod nohti ali na dlaneh in podplatih.
Glavni dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka je izpostavljenost ultravijoličnim (UV) žarkom. Tako sonce kot solariji prispevajo k poškodbi DNK v kožnih celicah, kar lahko vodi do nastanka rakavih sprememb. Svetlopolte osebe s svetlimi ali rdečimi lasmi, modrimi očmi in kožo, ki se hitro opeče, so še posebej ogrožene. Poleg tega povečujejo tveganje tudi številna in atipična znamenja, zgodovina melanoma v družini in predhodno preboleli kožni rak.
Zdravljenje melanoma se vedno začne s kirurškim izrezom. Če je melanom tanjši od 0,8 milimetra in nima dodatnih ogrožajočih značilnosti, zadostuje odstranitev z varnostnim robom. Če je debelejši ali kaže znake večje agresivnosti, je potrebna tudi biopsija varovalne bezgavke, saj so te prvi filter, kamor se lahko širijo rakave celice. V napredovalih primerih se uporabljajo še radioterapija, imunoterapija in tarčna zdravila – predvsem pri bolnikih z mutacijo gena BRAF, ki vpliva na izbiro zdravljenja. Kljub napredku na področju terapij pa ostaja dejstvo: možnosti za popolno ozdravitev so največje pri zgodaj odkritih melanomih. Po končanem zdravljenju bolnike na Onkološkem inštitutu spremljajo še vsaj pet let, saj obstaja tveganje za ponovitev bolezni. Večina ponovitev se zgodi v prvih treh letih. Poleg tega imajo bolniki, ki so enkrat že zboleli za melanomom, večjo verjetnost, da zbolijo ponovno, zato so redni dermatološki pregledi nujni do konca življenja.
Kožni rak je posebna oblika raka tudi zato, ker ga v veliki meri lahko preprečimo. Zelo pomembno je, da se izogibamo izpostavljenosti soncu v urah, ko je UV-sevanje najmočnejše – torej med 10. in 16. uro. Če se mu ne moremo izogniti, se moramo zadrževati v senci, nositi zaščitna oblačila in pokrivala ter redno uporabljati kremo z zaščitnim faktorjem vsaj 30. Kremo je treba nanesti pol ure pred odhodom na sonce in nanos ponavljati na dve uri oziroma po kopanju ali močnem potenju. Posebej pomembno je, da zaščitimo otroke, saj so njihova koža in celice še bolj občutljive na UV-sevanje.
Zavedanje o zdravju lastne kože je ključnega pomena. Vsak posameznik bi moral redno pregledovati svoja znamenja, prepoznati morebitne spremembe in ob vsakem sumu poiskati zdravniško pomoč. Pri tem si lahko pomagamo z metodo ABCDE, ki nas opomni, na kaj moramo biti pozorni: asimetrija, nepravilni robovi, neenakomerna barva, premer nad 6 milimetrov in razvoj oziroma spreminjanje znamenja.
Čeprav Slovenija v zadnjih letih veliko vlaga v presejalne programe in preventivne kampanje, kot so ZORA, DORA in SVIT, ostaja preventiva pri kožnem raku predvsem stvar posameznika. Javnost pogosto zmotno dojema sonce kot nekaj nenevarnega ali celo zdravega – a ob nepravilni uporabi lahko postane tihi sovražnik. S primerno zaščito, rednimi pregledi in pravočasnim ukrepanjem lahko močno zmanjšamo število primerov in rešimo marsikatero življenje. Kožni rak morda ne zveni tako zastrašujoče kot nekatere druge oblike raka, a je v številkah daleč pred vsemi. In čeprav je pogost, je tudi eden najbolj obvladljivih – če smo le dovolj pozorni. V boju proti kožnemu raku imamo v rokah preprosto, a močno orožje: ozaveščenost.
Petra Znoj
