Koliko vrst delfinov je pri nas?
Slovensko društvo za morske sesalce Morigenos je sodelovalo v pregledni študiji o kitih in delfinih v Jadranskem morju, ki je objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica. Študija je strnila obstoječe znanje o morskih sesalcih, kar bo pomembno prispevalo k poznavanju in dolgoročnem varstvu živali. Prav tako je potrdila dejstva, ki marsikomu niso znana.
Obstaja že veliko gradiva in literature, ki obravnava kite in delfine v Jadranskem morju, nova študija pa združuje obstoječo literaturo in ugotovitve različnih študij, ki preučujejo razširjenost, številčnost, genetsko strukturo, vedenje, grožnje in druge vidike različnih vrst. Čeprav Jadransko morje po površini ni veliko, je študija pokazala, da je raznolikost vrst kitov in delfinov kar pestra. V Jadranu namreč stalno živi pet vrst, občasno pa se pojavljata še dve. Najštevilčnejša vrsta je progasti delfin (Stenella coeruleoalba), ki jo v Sloveniji redko zabeležimo, saj živijo globoko v južnem Jadranu.
Druga najštevilčnejša vrsta, ki je najbolj razširjena po celotnem Jadranu, je velika pliskavka (Tursiops truncatus). Ta živi tudi pri nas in raziskovalci društva Morigenos jo preučujejo že več kot dvajset let. Nekoč pogost navadni delfin (Delphinus delphis) je v Jadranu danes zelo redek. V južnem Jadranu sta v manjšem številu prisotna še okrogloglavi delfin (Grampus griseus) in pa Cuvierjev kljunati kit (Ziphius cavirostris), ki je svetovni rekorder v potapljanju na dah. Lahko se potopi tudi do 3000 metrov in pod vodo ostane več kot tri ure.
Občasno se pojavljata tudi brazdasti kit (balaenoptera physalus), ki ga lahko vidimo tudi v Sloveniji, ter kit glavač (Physeter macrocephalus). Leta 2020 so ribiči v Izoli opazili dva brazdasta kita hkrati, ki sta plavala od Pirana do Debelega rtiča. Brazdasti kit je druga največja žival na svetu in edini stalno prisoten vosati kit v Sredozemlju.
Stanje slabše kot pred desetletji
Neizkušenemu očesu se lahko ti podatki zdijo dobri, vendar je stanje v Jadranskem morju danes slabše, kot je bilo pred nekaj desetletji. Med 19. in sredino 20. stoletja je bilo v Jadranu namerno pobitih na tisoče delfinov, kar je vodilo v skoraj popolno izginotje navadnega delfina. Vodilni avtor študije dr. Giovanni Bearzi je zapisal, da so delfine v preteklosti obravnavali kot škodljivce in so jih zato pogosto množično pobijali.
V Jadranskem morju so kampanje za iztrebljanje delfinov spodbujali različni organi, pristojni za upravljanje ribištva. Prakse pobijanja morskih sesalcev so žal še vedno prisotne v nekaterih krajih sveta. Tako so lani na Ferskih otokih pobili več kot petsto pilotskih kitov. Pri tem gre za fersko tradicijo, znano kot grindadráp ali krajše grind – lovci obkrožijo kite in delfine s širokim polkrožnim krogom ribiških čolnov in jih odpeljejo v plitek zaliv, kjer jih izkrcajo. Potem jih ribiči na obali pobijejo z noži. Borci za pravice živali strogo obsojajo ta brutalni lov.
Vsesplošno pa tovrsten lov še vedno uživa široko podporo na Ferskih otokih, kjer zagovorniki pravijo, da živali že stoletja hranijo lokalno prebivalstvo. Običajno pobijejo približno 800 pilotskih kitov na leto. Medijem in tujim nevladnim organizacijam pa očitajo, da ne spoštujejo lokalne kulture in tradicije.
Čeprav jih ne lovimo več, se kiti in delfini tudi v Jadranu soočajo s številnimi težavami, kot so recimo skupni učinki degradacije in izgube habitatov, prekomeren izlov njihovega plena, naključna smrtnost v ribolovnih orodjih, antropogeni hrup, plastični odpadki, kemično onesnaženje in seveda podnebne spremembe. Društvo Morigenos pravi, da je Jadransko morje zaradi polzaprtosti in relativne plitkosti še posebej občutljiv sistem. Jadran je tudi morje, kjer je kočarjenje oziroma ribolov z vlečnimi mrežami najbolj intenzivno na svetu. Kočarjenje je sicer najbolj produktivna oblika ribolova, vendar za seboj pušča večje ekološke posledice. Na ta način se vsak dan pobije veliko morskih bitij in se siromaši morsko dno.
Kiti in delfini imajo zelo pomembno vlogo v morskem ekosistemu, saj so plenilci na vrhu morskih prehranjevalnih spletov. Ker pa je Jadransko morje ekološko eno najbolj obremenjenih sredozemskih območij, izpostavljeno številnim človeškim dejavnikom, ki negativno vplivajo na morske ekosisteme, so tudi kiti in delfini na tem področju ogroženi. Študije pa nam pomagajo bolje razumeti te vrste in ustrezno ravnati, da bi jih bolje zaščitili.
Delfini so priljubljene živali številnih ljubiteljev morja. Zato se poleti mnogi razveselijo, ko se pojavijo v Piranu. Društvo Morigenos ponuja tudi posvojitev od enega od desetih delfinov, ki se na tem območju zadržujejo najpogosteje. Posvojitev je simbolična, z njo pa pomagate društvu pri raziskovanju morskih sesalcev v Sloveniji in severnem Jadranu.
SONJA KNEŽEVIĆ
