Javnost razpravlja, občina načrtuje: Prometna prihodnost Izole

Zaradi intenzivnega prometa, ki ga v širši istrski regiji spodbuja razvita turistična dejavnost, je vlaganje v cestno infrastrukturo nujno, vendar pa to pogosto pomeni zanemarjanje potreb drugih udeležencev v prometu, ki se soočajo s pomanjkljivo infrastrukturo javnega potniškega prometa ter nevarnimi potmi za kolesarje in pešce. 15. januarja letos je Občina Izola izpeljala prvo javno razpravo o viziji in ciljih Občinske celostne prometne strategije Občine Izola, druga pa je sledila v Vaškem domu Šared. Na razpravah so, po besedah iz občine, izpostavili tri najpomembnejše cilje strategije, in sicer »večjo varnost vseh udeležencev v prometu, vsem dostopen prometni sistem ter izboljšanje kakovosti življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti.«

Na javni razpravi oziroma delavnici so udeleženci predlagali ukrepe, s katerimi bi te cilje lahko dosegli. Občani so izpostavili predvsem bolj varne šolske poti, vzpostavitev novih parkirnih mest, več površin za pešce ter prilagoditev prometnih površin starejšim in osebam z različnimi omejitvami, umirjanje prometa v naseljih ter preusmerjanje tovornega prometa stran od urbanih območij, nadgradnjo prevozov na klic (vključno s Kurjerco) in več avtobusnih oziroma železniških linij. Zaželeli so si tudi vzpostavljanja območij umirjenega prometa, kjer imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa, več površin za kolesarje, pa tudi večjo varnost zanje, dodatno omejevanje dostopa z osebnimi vozili ter javni sistem za izposojo (električnih) koles.

Na spletu je bil vzpostavljen portal, na katerem je lahko javnost oddala svoj odziv glede prometa v Izoli. Vizijo, ki se glasi: »Občina Izola ponuja privlačno in varno bivalno okolje, ki se osredotoča na ohranjanje kulturne dediščine in premišljeno rabo naravnih virov, ob bogati turistični, športni in rekreativni ponudbi. Dostopne, varne in sodobne prometne rešitve povezujejo zaledje z urbanim središčem in obalnim pasom, s čimer prispevajo h kakovosti življenja, razvoju skupnosti, popolnosti doživetij in trajnostnemu napredku,« so na spletu ocenili z oceno 4,4 od 5.

Spodaj objavljamo še nekaj komentarjev zainteresirane javnosti: 

»Načeloma so že sedaj osnovne storitve relativno dobro dostopne.«

»Vsi cilji so pomembni, torej tudi, kako okrepiti lokalno in regionalno gospodarstvo.«

»Tako je, vsem mora biti dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost.«

»Izboljšati kolesarsko infrastrukturo.«

»Izola je turistično mesto in sigurno ne bo privlačna z načinom in modelom, ki ga uporablja zdaj. Se pa strinjam, da se jo ohrani takšno, kot je.«

»Nujno zagotoviti varne šolske poti.«

»Stari del mesta se duši v prometu. Ni garažne hiše in še sto stvari.«

»Ne zapirajte starega jedra za promet! Kdo pa bo živel tam? Piran je zaradi tega propadel, saj so se vsi izselili in živi le poleti. Staro mestno jedro mora biti dostopno za avtomobile z dovolilnicami.«

Načrti občine so, da bi hoji, kolesarjenju in javnemu potniškemu prometu dali več poudarka ter sočasno umirjali motorni promet in preoblikovali prometne režime z zmanjšanjem odvisnosti od avtomobilov. Optimizirati nameravajo povezanost zaledja z mestom ter pri tem upoštevati potrebe prebivalcev in obiskovalcev, s čimer bodo izboljšali varnost in kakovost bivanja. »Spodbujali bomo trajnostno mobilnost, uvajali akcije začasnih sprememb v urbanem okolju (praktični urbanizem) in promet v turistični sezoni učinkoviteje organizirali. Spodbujali bomo souporabo vozil, optimizirali dostavo v starem mestnem jedru in promovirali trajnostne potovalne navade. Optimizirali bomo parkirne zmogljivosti – z uvedbo parkirnih režimov, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in zmanjšujejo prometne obremenitve. Z učinkovitejšim upravljanjem in boljšo rabo parkirnih zmogljivosti bomo zagotovili boljšo dostopnost za prebivalce, obiskovalce in gospodarstvo,« so še dodali. Občina si bo prizadevala tudi za manj lokalnih emisij onesnaževanja in toplogrednih plinov, ki jim botruje promet, za boljšo dostopnost osnovnih storitev, pa tudi za varne in dostopne sodobne prometne rešitve, ki povezujejo zaledje z urbanim središčem in obalnim pasom. »S tem bo prispevala k boljši kakovosti življenja občanov in trajnostnemu napredku,« so poudarili.

Naslednji koraki bodo oblikovanje končnih prioritet in strateških vodil ter ambicij, njihova potrditev na srečanjih širše delovne skupine in delavnica na temo ukrepov. Delo z javnostjo se bo nadaljevalo tudi po presoji dokumenta in uradni potrditvi prometne strategije. V času njenega izvajanja je predvideno spremljanje napredka in prilagajanje oviram. Skladno s pogodbo o sofinanciranju projekta bi morali projekt zaključiti do konca marca, vendar so zaradi poznega podpisa pogodbe z izvajalcem, ministrstvu poslali vlogo za podaljšanje roka. Na odgovor še čakajo.

Ana Zupan