Greenpeace počistil plažo in opozoril na škodo rudarjenja

Pretekli konec tedna je ob klifih med Izolo in Strunjanom potekala čistilna akcija društva Greenpeace, ki že desetletja opozarja tudi na problematiko onesnaževanja in uničevanja morskega habitata, zato se s podobnimi akcijami želi upreti tistim, ki želijo na račun globokomorskega rudarjenja zgolj zaslužiti, pri tem pa ne pomislijo na morsko floro in favno. V ta namen so objavili peticijo za zaščito oceanov, ki jo je doslej podpisalo že več kot 7700 Slovencev.

Globokomorsko rudarjenje je velikanski poseg v naravo, saj gospodarstveniki pri tem na morsko dno spustijo stroje, ki kopljejo rudnine. Zagovorniki rudarjenja pravijo, da so te pomembne za zeleni prehod, a hkrati tajijo dejstvo, da se kovine kot so mangan, nikelj, baker in kobalt uporabljajo tudi za proizvodnjo številnih naravi škodljivih visokotehnoloških naprav in ne zgolj za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Izkoriščanje naravnih bogastev in uničevanje ekosistemov povzroča globalno uničenje obsežnih ekosistemov, spremembe morskih tokov, rast izpustov toplogrednih plinov in segrevanje podnebja. Rudarjenje pa je nevarno za izgubo edinstvenih in ekološko pomembnih vrst, saj se gomolji z rudninami na dnu oceanov oblikujejo več milijonov let in bi bila odstranitev življenjskega prostora za rastline in živali trajna. S sproščanjem sedimentov, kovin in toksinov v morje bi rudarjenje onesnažilo več plasti morja, kar bi resno vplivalo na stanje populacij rib, ki mnogim predstavljajo hrano in preživetje. Poleg tega bi tovrstno poseganje v naravo vplivalo na kroženje ogljika in uravnavanje podnebja na Zemlji, saj globoki oceani z več kot 200 metri globine absorbirajo in shranjujejo več kot 90 odstotkov odvečne toplote in približno 38 odstotkov ogljikovega dioksida iz ozračja.

Ob svetovnem dnevu oceanov so tako pri Greenpeace Slovenija pozdravili odločitev vlade Republike Slovenije, ki je uradno podprla moratorij na globokomorsko rudarjenje. »Gre za pomembno zmago za oceane, za ljudi in prihodnost. Vlada je s tem jasno sporočila, da zaščita skupne dediščine človeštva stoji pred interesi peščice industrijskih akterjev,« je še dejala vodja kampanje za zaščito oceanov pri Greenpeacu Špela Bandelj Ruiz.

Andraž Velkavrh