Delo na gradbišču med vročinskim valom
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije je ob začetku prvega letošnjega vročinskega vala, pozvala delodajalce, da poskrbijo za ustrezne ukrepe zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja. »Ob tem bi radi opozorili, da že vsaka stopinja Celzija nad 25 stopinj Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti, oziroma se pri temperaturah nad 27 stopinj Celzija, predvsem v predelovalnih dejavnostih, delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša za celo od štiri do devet odstotkov,« so zapisali. Med izpostavljenimi dejavnostmi, kjer so prilagoditve še posebej potrebne, so navedli gostinstvo, turizem, trgovine, gradbeništvo, cestni, potniški in tovorni promet ter komunalno dejavnost.
Med tednom smo dopoldne obiskali nekaj gradbišč v Kopru in okolici, da bi preverili, ali so delodajalci poskrbeli za ustrezne ukrepe za delo v vročini. Mednje spadajo zmanjšanje intenzivnosti dela, premik in skrajšanje delovnega časa, uvedba več odmorov in počitek v hladnejših prostorih, ponudba osvežilnih napitkov in osebna varovalna oprema, ki vključuje hladna, udobna in zračna oblačila iz bombaža, ki omogočajo prosto gibanje zraka in izhlapevanje potu.
Vreme je bilo v času obiska sončno, po podatkih iz spletne strani ARSO se je temperatura tedaj gibala okoli 30 stopinj Celzija. Hitrost vetra je bila 10 kilometrov na uro, pihal pa je šibek severovzhodnik. Na vseh treh različnih gradbiščih, ki smo jih obiskali, od katerih je pri enem šlo za delo na cesti, smo opazili pomanjkanje osnovnih pogojev za zaščito delavcev pred poletno vročino.
Hladilni kontejner, kamor so se lahko delavci odmaknili pred vročino, je bil na voljo le na gradbišču na Muzejskem trgu. Delavci niso želeli dati izjave, zato o intenzivnosti dela in delovnem času nismo dobili informacij. Po opažanjih so nekateri v tla kopali z lopatami, nekateri pa so delali s stroji.
Na gradbišču na drugem delu Kopra, kjer je delavec sicer spregovorili z nami, a ni želel biti izpostavljen, zato gradbišče ostaja neimenovano, je dejal, da njihov delovnik poteka od 7. do 15. ure. Sogovornik je povedal, da si lahko odmore vzamejo kadarkoli, malico pa imajo fiksno, in sicer od 10:30 do 11. ure. Hladilnega kontejnerja niso imeli, a imajo srečo z lokacijo, saj jim veliko sence nudijo drevesne krošnje, kise vijejo nad gradbiščem. Delavci so delo večinoma opravljali s stroji.
Gradbišče na cesti je bilo od omenjenih še najbolj izpostavljeno soncu, hladilnega kontejnerja pa ni bilo, oziroma ga vsaj v bližini ni bilo opaziti. Njihovo delo je zajemalo tako kopanje v tla s stroji, kot s pomočjo orodij.
Kar se tiče pitne vode, so imeli delavci dostop do nje na vseh treh gradbiščih. Oblačila pa niso izgledala, da bi bila zračna in bombažna, pravzaprav so bili delavci oblečeni različno – nekateri v običajne kavbojke, drugi v delavske hlače, več jih je delalo brez majic ali zaščitnih pokrival, nekateri so nosili čelade.
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije je inšpektorat za delo pozvala, naj v poletnih mesecih izvede nenapovedane nadzore pri delodajalcih v kadrovsko podhranjenih panogah (gostinstvu, trgovini, gradbeništvu, ipd.), da preveri zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja. Zavzema se za zaostritev delovne zakonodaje, posebej za delo na prostem, kjer trenutno ni določeno, pri katerih temperaturah je treba delo prilagoditi ali prekiniti. Predlaga še, da bi ob oranžnem vremenskem alarmu delodajalci morali prilagoditi delovni proces, ob rdečem pa delo na prostem prekiniti. Visoke temperature namreč povečujejo tveganje za nezgode in resne zdravstvene težave, vključno z življenjsko ogrožajočo vročinsko kapjo.
Ana Zupan
