Ali bo država zaščitila Izolo?
Ni znano, kdo se skriva za podjetjem iz Dubaja, ki steguje lovke po izolskem zemljišču.
Izolska zgodba z nezakonito prodajo občinskih zemljišč se po več letih nezadržno bliža epilogu. Da je potapljajočo se ladjo treba zapustiti, dokler je to še mogoče, so akterji sporne prodaje ugotovili že pred časom. Temu navkljub so v upanju na visok zaslužek z zemljiščem odlašali do zadnjega. Očitno so izgubili upanje na bajen zaslužek in se umikajo z obetom zgolj dveh milijonov evrov potencialnega profita (kupili so ga po ceni 2,3 milijona evrov, prodajajo za okoli 4,3 milijona evrov).
Zavoljo nesporne ničnosti, ki prej ali slej sledi pogodbi za nakup tega zemljišča, kupca sprva niso uspeli najti. To je vodilnim posameznikom iz orbite koprskega Grafista odprlo vrata za poskus, da oni prevzamejo štafeto in poskusijo nezakonito prodajo zemljišča »ubraniti« pred Specializiranim državnim tožilstvom, Komisijo za preprečevanje korupcije ter Nadzornim odborom občine Izola, ki so – vsak v okviru svojih pristojnosti – zaznali številne nezakonitosti pri prodaji občinskega zemljišča in tudi ukrepali.
Da s poskusom preigravanja Specializiranega državnega tožilstva novi akterji mislijo resno, kaže predlog za vpis hipoteke na ta zemljišča, ki jo je v znesku nekaj čez 5 milijonov evrov zahtevalo podjetje Lefay Management DWC-LLC iz Dubaja (Združeni arabski emirati). Obremenitev zemljišč s tako visoko hipoteko bi namreč ustvarila pogoje za ustvarjanje vtisa, da vračilo zemljišča s petmilijonsko obremenitvijo niti za občino Izola ne bi bila privlačna opcija.
Predlog za vpis hipoteke je bil podan le nekaj dni pred podpisom kupoprodajne pogodbe, s katero je Projekt 2020, d. o. o., lastništvo nad zemljiščem prenesel na podjetje Rezidenca Momento, d. o. o., v lastništvu Anteta Guberca (solastnika Grafista), Vladimirja Gavrana (Guberčeve desne roke), Mitje Petriča (nekoč Stavbenik, danes ključni sodelavec Grafista), in Dimitrija Vivode (Istra naložbe, d. o. o.) glavnih akterjev Grafista, ki očitno ocenjujejo, da se lahko s selitvijo »hipoteke« (in z njo finančnih interesov, vezanih za zemljišče) v Dubaj izognejo ukrepom Specializiranega državnega tožilstva in drugih.
Prvotni kupci zemljišča, podjetje Projekt 2020, d. o. o., z ruskim in domačim kapitalom, so skupaj z županom Markočičem ves čas zatrjevali, da so zemljišče plačali toliko, kot je vredno. Da temu ni tako, kaže dejstvo, da so ga danes, ko jim Specializirano državno tožilstvo diha za vrat, vseeno prodali po vsaj dvakrat višji ceni. Koliko bi si še drznili poskusiti zaslužiti s preprodajo, če nad zemljiščem ne bi visela ničnost in če kazenske preiskave ne bi bilo, je težko vedeti – zagotovo pa ne malo.
Seveda obstaja tudi možnost, da se za hipoteko iz Dubaja skrivajo nekdanji lastniki zemljišča in njihovi pomagači, kajti institucije Združenih arabskih emiratov ne razkrivajo dejanskih lastnikov v državi registriranih podjetij, zaradi česar se tja množično seli tudi ruski kapital. Ne glede na namen vpisa hipoteke v imenu podjetja iz Dubaja, je vse bolj jasno, da bo najvidnejši javni akter te afere – nekdanji župan Izole, Danilo Markočič – ostal največji osmoljenec. Preprodaja zemljišča po dvojni ceni dodatno obremenjuje nekdanjega župana Markočiča, ki je ves čas zatrjeval, da je 2,4 milijona evrov maksimalen znesek, ki se ga lahko iztrži za to zemljišče.
Kot da v tej aferi, ki se vleče že leta, ni bila dovolj prirejena dražba, ponarejanje soglasja k besedilu pogodbe, pozivi Komisije za preprečevanje korupcije, državnih organov in angažma Specializiranega državnega tožilstva, hišne preiskave na občini in pri takratnem županu, prikrivanje dokumentacije pred občinskimi svetniki, nadzorniki in javnostjo, dobiva sedaj novo dimenzijo – z očitnim namenom poskusa blokade vračila zemljišča občini se je v zgodbo vključilo tudi podjetje iz davčne oaze, ki poskuša vpisati hipoteko na zemljišče. Poleg novih zapletov so se pojavili tudi novi akterji – nekateri med njimi stari znanci preiskovalnih organov.
U.R.
