_KATE __RK KOPER

»Na normalen dan se ob koprskem skate parku oziroma pri bližnjih avtomatih zbere deset do dvajset mladostnikov na zip skuterjih. Ko so počitnice, tudi okoli štirideset ali petdeset,« je povedal Jaka Miklavčič, predsednik Športnega društva Obala Riders. »Lahko bi rekel, da v betonskem parku nimaš kaj uničit, a jim je to vseeno uspelo,« je izpostavil problematiko, s katero se ukvarjajo že nekaj časa. Mladostniki na skuterjih namreč vandalizirajo območje. Večkrat so že kurili kante za smeti, metali petarde, uničili so osvetljen napis »SKATE PARK KOPER«, ki mu sedaj manjka nekaj črk, zaradi njih je nedelujoč tudi pitnik, ki ga vzdrževalci sploh ne popravljajo več. Poleg tega s cigareti smetijo okolico, zaradi njih pa sta postala nedelujoča tudi dva električna vtičnika.

V društvu so precej razočarani nad pomanjkanjem ukrepov proti takšnim dejanjem. »Večkrat vidimo policijo, ki pride mimo, a ne naredi nič. Pripelje se do betonskih panetonov, ki onemogočajo prehod z avtom. Takrat se mladi razbežijo ali pa sploh ne – nekako so postali že kar imuni,« razlaga Miklavčič. Poleg tega mladostniki na parkirišču pri objektu, kjer sta olimpijski bazen in fitnes, tudi dirkajo. »Postavijo se po štirje vštric in s polnim gasom dirkajo po polnem parkirišču. Samo vprašanje časa je, kdaj bo od tam speljal avto. Pol leta nazaj se je že zgodilo točno to,« je dejal ter dodal, da ima Bonifika le enega varnostnika, ki se odziva počasi. Rešitev problema vidi v zaposlitvi varnostnika, ki bo na območju deloval 24 ur na dan. »A to bi bil le začetek. Odzivnost varovanja oziroma naročnika varovanja je pasivna. Seveda pa je problem tudi, ker mladi nimajo dovolj zanimivih prostorov, kjer bi se družili,« je dodal.

Vesna Starman, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre, se je glede pomanjkanja zanimivih prostorov strinjala, dodala pa je še nekaj razlogov za tovrstno vedenje: »Pogosto gre za odraz širših družbenih problemov in lahko kaže na pomanjkljivosti v socialnih strukturah, kot so pomanjkanje priložnosti za mlade, nezadostni prostori za druženje ali splošno nezadovoljstvo z družbenimi razmerami. Takšno vedenje je pogosto posledica občutkov frustracije, izključenosti ali nezmožnosti izražanja na konstruktiven način. Če mladi nimajo dostopa do kakovostnega izobraževanja, zaposlitvenih možnosti ali rekreativnih dejavnosti, se lahko počutijo zapostavljene ali brez prihodnosti. To lahko vodi do iskanja pozornosti prek destruktivnih dejanj, kot je vandalizem, ki je simptom, ne vzrok, zato se je treba osredotočiti na odpravo temeljnih problemov, da bi zmanjšali njegovo pojavnost.«

»Vandalizem med mladostniki izraža potrebo po pripadnosti in pozornosti,« nadaljuje. »Adolescenca je obdobje, ko mladostniki intenzivno iščejo pripadnost in identiteto, pogosto znotraj vrstniških skupin. Skupinske dejavnosti, vključno z vandalizmom, lahko mladostniku dajejo občutek, da je del večje skupine, kar lahko nadomesti pomanjkanje pripadnosti doma ali drugje. Je pa vandalizem lahko tudi izraz želje po tem, da jih opazijo vrstniki, starši ali družba. Z vandalizmom namreč pogosto preizkušajo meje družbeno sprejemljivega vedenja in se upirajo avtoriteti staršev, učiteljev ali družbe. Dejanja vandalizma jim lahko dajo občutek moči in vpliva, še posebej, če imajo sicer občutek nemoči ali zanemarjenosti v drugih vidikih življenja,« je pojasnila Starman ter dodala, da je vandalizem pogosto klic na pomoč. 

Večja vključenost mladostnikov v organizirane dejavnosti, kot so šport, umetniške skupine, prostovoljske organizacije ali mladinski centri, bi mladostnikom omogočile, da se počutijo sprejete ter cenjene v pozitivnem okolju. Povezanost z vrstniki v zdravem in podporno naravnanem okolju lahko zmanjša potrebo po iskanju pripadnosti v destruktivnih skupinah, opozarja Starman ter dodaja, da »organizirane dejavnosti nudijo mladostnikom priložnost za pozitivno izražanje, občutek pripadnosti, razvoj veščin in oblikovanje zdravega samozavestnega odnosa do sebe in okolice«.

Šole so prvo okolje, v katerem se mladi srečujejo z družbenimi pravili in odgovornostjo, zato lahko igrajo pomembno preventivno vlogo, tako z vključitvijo programov o družbeni odgovornosti in spoštovanju skupnega premoženja kot pri razvoju čustvene inteligence in veščine reševanja konfliktov. Svetovalni center Istre pa je v šolske prostore vnesel Posvetovalnico – dodatno možnost svetovalnih storitev za učence, ki izražajo frustracije ali težave.

Čeprav mladostnikov v Sloveniji zaradi staranja prebivalstva ni veliko, je vlaganje v njih kljub temu zelo pomembno. »Ignoriranje potreb mladih bi imelo dolgoročne negativne posledice za družbo, ki bi lahko presegale kratkoročne finančne prihranke. Mladostniki bodo nosilci ekonomije, socialnega sistema in družbe v prihodnosti. Če jim danes ne zagotovimo ustrezne podpore, bo njihova produktivnost, inovativnost in sposobnost prispevati k družbi omejena,« je zaključila Starman.

Ana Zupan