V Narodni galeriji razstava umetniškega dela Toneta Kralja
V Narodni galeriji bodo danes odprli razstavo Tone Kralj (1900-1975): Vizionarski mistik. Slikar, grafik in kipar Kralj velja za enega najbolj cenjenih slovenskih umetnikov 20. stoletja in močno vpetega v evropsko umetniško dogajanje. Na razstavo so vključili tudi umetniška dela, ki bodo prvič ali po več desetletjih na ogled javnosti.
Mednarodna prepoznavnost, ki jo je slovenski umetnik dosegel v 20. in 30. letih minulega stoletja, ob njegovi 125-letnici rojstva in 50-letnici smrti kliče k ponovni potrditvi umetniške veličine, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot so dodali, z razstavo, ki je nastala v sodelovanju Narodne galerije in Galerije Božidar Jakac – Muzeja moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki, Kralja še odločneje postavljajo v domačo in evropsko kulturno zavest.
Med 84 razstavljenimi deli, ki bodo na ogled do konca avgusta, bo javnosti prvič na ogled slika Saloma iz leta 1931 iz nekdanje Bežkove vile v Kranju, temeljit konservatorsko-restavratorski poseg v ateljejih Narodne galerije pa je doživela monumentalna slika Zadnja večerja (1928/29), ki ni bila na ogled vse od razstave moderne sakralne umetnosti v Padovi leta 1931.
Slikarski, kiparski in grafični opus iz obdobja med letoma 1919 in 1940, ko se je Kraljev izraz oblikoval od simbolizma in ekspresivne figuralike do nove stvarnosti in monumentalnega realizma, dopolnjujejo z delom njegovega ustvarjanja, ki sega tudi v obdobje po drugi svetovni vojni – z ilustracijo in knjižno opremo, med drugim tudi za notna gradiva. Najbolj prepoznavne so njegove ilustracije povesti Frana Levstika Martin Krpan iz leta 1954. Te veljajo za ene izmed največkrat ponatisnjenih in najbolje prodanih slikanic slovenske klasike.
Ob razstavi bo na ogled tudi dokumentarni film z naslovom Tone Kralj in prostor meje Egona Pelikana in Marka Radmiloviča. Ta osvetljuje Kraljevo delovanje za rapalsko mejo po prvi svetovni vojni, ko je v okrog 50 primorskih cerkvah ustvaril monumentalne poslikave, z izrazito etično držo izrazil odpor do totalitarnih režimov in sočutje do trpečih Primorcev, slogovno gledano pa soočil cerkveno tradicijo z modernističnim slogom, še piše v sporočilu.
Kralj je med letoma 1922 in 1940 svoja dela predstavljal na okoli 50 skupinskih in samostojnih razstavah v tujini, trikrat zapored so ga uvrstili na beneški bienale. Razstavljal je tudi v Londonu, na Dunaju, v Antwerpnu, Milanu, Padovi, Amsterdamu in Parizu.
Razstavo je avtorsko zasnoval Goran Milovanović iz Galerije Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti. Na današnjem odprtju razstave bo zbrane nagovoril akademik Peter Štih, ki je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
