Levica: Predlog interventnega zakona tretjega političnega bloka s koristmi le za bogate

Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga vložile stranke t. i. tretjega političnega stebra, je bil pripravljen brez posvetovanja z deležniki, četudi posega v sistemske zakone, v njem pa ni nič, kar bi terjalo intervencijo, menijo v Levici. Predvideva ukrepe za bogate, ostalim pa ne prinaša ničesar ali pa jim škoduje, dodajajo.

Dan Juvan, sicer državni sekretar na ministrstvu za delo, se je na današnji novinarski konferenci obregnil ob večino predlaganih ukrepov strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca.

O predlogu za znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem s 25 na 15 odstotkov je dejal, da bi koristil le lastnikom stanovanj, ki bi jim na ta način več ostalo v žepu. V primeru najemnine za stanovanje v višini 1000 evrov mesečno bi se zaslužek najemodajalca zvišal z 9000 na 10.200 evrov neto na leto, je izračunal. “Veselijo se lahko torej samo tisti, ki imajo dovolj stanovanj, da jih lahko oddajajo,” je menil.

V korist teh gre po njegovih besedah tudi predlagana začasna zamrznitev uporabe zakona o gostinstvu, ki uvaja postopno omejevanje kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj.

Nadaljeval je s kritiko predlagane socialne oz. razvojne kapice pri 7500 evrih. “Gre za izrazito protisocialni predlog, ki ne koristi nikomur drugemu kot samo odstotku najbolje plačanih v državi. Ta ukrep je torej namenjen njihovim bogatim prijateljem, med njimi tudi šefu NLB Blažu Brodnjaku, ki se bo glede na njegove pretekle dohodke na ta račun okoristil s približno 16.000 evri neto na mesec,” je bil oster Juvan.

Prav tako ga ni prepričal predlog za znižanje DDV za 15 osnovnih živil na pet odstotkov ter za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo na 9,5 odstotka. Prepričan je, da bi se to znižanje zgolj preneslo v dobičke trgovcev. Dokaz za to je Hrvaška, je izpostavil.

V zvezi s predlagano avtomatično ukinitvijo pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev in možnostjo prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti je medtem posvaril, da gre vnovič za prisilno upokojevanje, kot ga je ustavno sodišče enkrat že razveljavilo.

“Gre namreč za to, da je ljudi diskriminatorno odpuščati samo na podlagi njihove starosti. Za odpoved mora obstajati utemeljen razlog, povezan bodisi z ravnanjem delavca bodisi s poslovnimi razlogi na strani delodajalca,” je dejal. Predlog delodajalcem omogoča samovoljno odpuščanje starejših delavcev in njihovo ponovno zaposlovanje z nižjo plačo na račun prejemkov iz pokojninskega zavarovanja, je pristavil.

Juvan se je dotaknil tudi predloga zakona tretjega političnega stebra o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika. V njem vidi uvajanje nove oblike prekarne zaposlitve in zniževanje pravic študentskih delavcev. “Če se delo študentov na tak način poceni in deregulira, bodo delodajalci študente namesto preko dela na napotnico silili v odpiranje študentskih s. p., s tem pa v izgubo pravic, nižje dohodke ter povečan obseg dela in posledično izgorelost,” je povzel.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija pa je bil kritičen še do “zelo slabo ali pa popolnoma neustrezno prikazanih finančnih učinkov” omenjenih ukrepov, ki da so skupaj vredni skoraj milijardo evrov. Ob pozivih gospodarstva na pomoč ob energetski krizi se je vprašal, kako bi se jo ob takem izpadu financiralo.

Javnofinančne blagajne bi bile po njegovih besedah samo s predlagano socialno kapico ob 140 milijonov evrov na leto, pri čemer bi delodajalci privarčevali 60, zaposleni pa 80 milijonov evrov, je dejal. NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca so medtem ukrep ocenili na 55,7 milijona evrov.

V zvezi z bojem zoper inflacijo in tem povezano možnostjo znižanja DDV je spomnil na analizo Banke Slovenije iz aprila 2023, ki je pokazala, da je v rasti splošne ravni cen oz. deflatorja bruto domačega proizvoda (BDP) prevladoval učinek povečanja dobičkov na enoto proizvoda, prispevek stroškov dela na enoto proizvoda pa je bil precej manjši kot v evrskem območju. “Torej so tudi naši trgovci izkoristili priložnost, da povišajo cene in marže, ne pa, da gredo naproti ljudem,” je v zvezi s tem zaključil Feketija.

Skrbijo ga tudi izvedbeni učinki predloga o avtomatičnem upokojevanju ob želji po nadaljevanju dela. “Ali se je kdo vprašal, kako bo to funkcioniralo v zasebnem in kako v javnem sektorju? Kaj bo, ko bo nekdo, ki bo v javnem sektorju dosegel upokojitvene pogoje, njegov neposredno nadrejeni pa bo odločal o tem, ali bo z njim sklenil še eno pogodbo o zaposlitvi? Ali bo šlo tu dejansko za zasluge ali za to, ali je uslužbenec prave barve ali pa mogoče v prijateljskih odnosih z neposredno nadrejenim?” je pobaral.

Polna pokojnina ob nadaljevanju delovne aktivnosti bi sicer po njegovih navedbah državo stala okoli 180 milijonov evrov letno, a predlog interventnega zakona tega med finančnimi učinki sploh ne opredeljuje.

Omenjeni predlogi niso razvojni, temveč bi v resnici v proračunu izvrtali milijardno luknjo. Sledili bi rezi v javne storitve, koristi pa bi imela le peščica najbogatejših in kapital, verjamejo v Levici. “To je resnica tega zakonodajnega paketa, ne gre za ljudi,” je sklenil Juvan.