V Hiši kulture v Pivki zaključili projekt Pesmi v grafiki

V Hiši kulture v Pivki je do 25. julija na ogled izbor del, ki jih je 16 umetnikov med letoma 2022 in 2025 ustvarilo na temo poezije štirih pesnikov iz primorsko-notranjske regije. Razstava Pesmi v grafiki (2022-2025) tako zaključuje istoimenski štiriletni projekt, ki je skozi medij grafike raziskoval povezave med poezijo in likovno umetnostjo.

Vsako leto so na grafični delavnici v prostorih Hiše kulture, ki se ponaša z grafičnim ateljejem, sodelovali štirje umetniki in umetnice, ki so pet dni ustvarjali na temo poezije enega pesnika ali pesnice, začenši s Srečkom Kosovelom leta 2022, ki so mu sledili Dragotin Kette, Maksa Samsa in letos še Miroslav Vilhar.

Vsak umetnik si je izbral pesem, ki ga je najbolj navdihnila, in ustvaril grafiko v tehniki sitotiska v vsako leto vnaprej določenih dveh barvah. Del naklade so ustvarjalci nato z različnimi likovnimi posegi (kolaž, risba, tekstilni kolaž z vzorci, slikarstvo) spremenil v originale, pri tem pa uporabil tipografijo kot neposredno vizualno vez s poezijo. Skupno so ustvarili 76 grafičnih del in štiri zine, ki so zdaj del stalne grafične zbirke Hiše kulture.

V štirih letih so med vsakoletno rezidenco v pivški galeriji sodelovali umetniki različnih generacij iz vse Slovenije: Suzana Brborović, Nina Čelhar, Jovana Đukić, Matic Flajs, Marko K. Gavez, Simon Kocjančič, Andreja Kranjec, Miha Majes, Erik Mavrič, Vanja Mervič, Neža Perovšek, Monika Plemen, Maša Pušnik, Adrijan Praznik, Nika Rupnik in Iva Tratnik.

Galerija se je vsako leto povezala z inštitucijo, ki skrbi za dediščino pesnika v fokusu. Sodelovali so Kosovelov dom Sežana in Ljudska univerza Sežana, Pokrajinski muzej Koper z enoto Grad Prem, Knjižnica Makse Samsa v Ilirski Bistrici in Študijski krožek Naravna in kulturna dediščina Zgornje Pivke v sodelovanju z interpretom kulturne dediščine Andrejem Rijavcem.

Prvi dan delavnice so se umetniki najprej seznanili s pesnikom v fokusu. Tako so se prvo leto sprehodili po Kosovelovi rojstni Sežani, naslednje leto obiskali Kettejevo rojstno hišo na Premu, si lani v knjižnici v Ilirski Bistrici ogledali razstavo in film o Samsa, letos pa so se podali do ostalin gradu Kalc, kjer je nazadnje živel Vilhar. Obiskom lokacij zgodovinskega pomena je sledilo prebiranje pesmi, ustvarjanje in zaključna razstava v Hiši kulture.

Na tokratni pregledni razstavi si obiskovalci lahko ogledajo izbor 36 nastalih del in vse štiri umetniške publikacije. Vodja galerije Mojca Grmek projekt ocenjuje kot zelo uspešen. “Na vsaki od štirih delavnic so umetniki k interpretaciji poezije pristopili na zelo različne načine in nastala so zelo raznolika dela. Gre za res pisano celoto, ki bi jo veljalo še kje razstaviti, za kar si bomo prizadevali,” je povedala za STA.

Pravi, da je projekt Pesmi v grafiki pomemben, ker je umetnikom omogočil grafično ustvarjanje. “Mnogi med njimi se z grafiko po zaključenem študiju namreč ne ukvarjajo več, saj ni veliko primernih in predvsem dostopnih prostorov z grafično opremo, pa tudi ljudi s tem znanjem ne. Še posebej na periferiji. V tem smislu projekt predstavlja tudi majhen prispevek k razvoju slovenske grafične produkcije.”

Galerija se bo predvidoma jeseni leta 2027 preselila v večje, bolj reprezentativne in sodobno opremljene prostore v pritličju iste stavbe, kjer domuje zdaj. “Takrat bomo razmislili o novem podobnem večletnem projektu z novo temo, ki bi tako kot zdaj vključeval bivanje in ustvarjanje v naši galeriji, saj nameravamo za grafični atelje dokupiti še nekaj manjkajoče opreme,” je o nadaljevanju projekta povedala Grmek.

Pesmi v grafiki sta sofinancirala ministrstvo za kulturo in občina Pivka. Grmek pravi, da je projekt dobro povezal umetnike in lokalne skupnosti, ljudje so ga zelo dobro sprejeli, grafike pa so razstavljali tudi izven galerije, predvsem v sodelujočih inštitucijah. “Medtem ko vsi poznamo Kosovela in Ketteja, pa smo s projektom prispevali tudi k večji prepoznavnosti dveh manj znanih pesnikov, Vilharja in Samse.”