Ministrstvo za finance ob današnji objavi najnovejših podatkov o realizaciji državnega proračuna pričakuje okrepljene investicijske odhodke ob koncu leta. Proračun je sicer ob še vedno višji rasti prihodkov kot odhodkov v desetih mesecih zabeležil 553 milijonov evrov primanjkljaja, kar je več kot polovico manj kot v tem obdobju lani.
V prvih desetih mesecih letošnjega leta je po predhodnih podatkih, ki jih je predhodno objavil že fiskalni svet, zabeležil skoraj 12,1 milijarde evrov odhodkov in nekaj nad 11,5 milijarde evrov prihodkov.
Odhodki so bili v obdobju od januarja do oktobra glede na primerljivo lansko obdobje višji za 4,4 odstotka, prihodki pa za 10,2 odstotka. Prihodki so po pojasnilih ministrstva za finance skladni z načrti, odhodki pa so nižji od načrtovanih.
Proračunski primanjkljaj je v desetmesečju dosegel 553 milijonov evrov, ob koncu leta pa se, kot so opozorili na ministrstvu, običajno okrepi, saj proračun takrat običajno zabeleži okrepljene investicijske odhodke.
Za investicije je šlo sicer iz proračuna v desetih mesecih 876 milijonov evrov oziroma 30,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Nižja rast je po pojasnilih ministrstva med drugim posledica nižjih investicijskih transferjev občinam, ki so lani po katastrofalni avgustovski ujmi prejele sredstva za odpravo posledic poplav, tako za interventne ukrepe kot predplačila. Obenem se nadaljujejo vlaganja v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo, so strnili na ministrstvu.
Od ostalih postavk na prihodkovni strani je država za transferje posameznikom in gospodinjstvom med januarjem in koncem oktobra namenila nekaj več kot 1,6 milijarde evrov oziroma dva odstotka več kot lani. K temu je prispeval večji obseg sredstev za zagotavljanje osebne asistence, drugih transferjev in izredne denarne socialne pomoči po lanskih poplavah.
V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval približno 1,7 milijarde evrov, kar je 19,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež, skoraj 1,3 milijarde evrov, je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 27,6 odstotka.
Za subvencije je proračun namenil 537 milijonov evrov oziroma 25,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Predvsem se je zmanjšala pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize.
Iz proračunskih rezerv je država letos do zdaj namenila 765 milijonov evrov, od tega je večino, 757 milijonov evrov, prenesli na proračunske sklade. Na sklad za obnovo po lanskih poplavah je izločila 224 milijonov evrov.
Na prihodkovni strani je država z davčnimi prihodki, ki predstavljajo 86 odstotkov proračunskih prihodkov, v desetih mesecih zbrala nekaj manj kot 9,9 milijarde evrov oziroma 10,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Glavni davčni vir predstavlja davek na dodano vrednost. V proračun se je v tem obdobju steklo malenkost več kot 4,4 milijarde evrov tega davka, kar predstavlja 4,6-odstotno rast glede na enako lansko obdobje.
Prilivi od dohodnine so se ob nadaljevanju pretežno ugodnih razmer v gospodarstvu in na trgu dela zvišali za 21,8 odstotka na nekaj nad 1,6 milijarde evrov. Pozitivno je o pojasnilih ministrstva vplival tudi ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine na tej podlagi skupaj prejele okoli 1,3 milijarde evrov oziroma 5,5 odstotka več kot lani.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb je država zbrala skoraj 1,6 milijarde evrov oziroma 34,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. K temu sta prispevala visok neto poračun premalo plačanega davka glede na akontacije, kar po navedbah ministrstva kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, in začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov za financiranje obnove po lanski ujmi.
Prilivi od trošarin so bili v desetih mesecih skoraj enaki kot lani, dosegli so skoraj 1,4 milijarde evrov.
