Na festivalu za tretje življenjsko obdobje več kot 17.000 obiskovalcev
V Ljubljani se je sklenil Festival za tretje življenjsko obdobje, največji dogodek za starejše pri nas in eden vodilnih v Evropi. V treh dneh je na festivalu sodelovalo 3000 ljudi, obiskovalcev je bilo več kot 17.000, navajajo organizatorji. V strokovnem programu so bili v ospredju izzivi dolgotrajne oskrbe in demence ter nova pokojninska reforma.
Festival za tretje življenjsko obdobje, ki je bil tokrat že 24., so v ljubljanskem Cankarjevem domu organizirali Proevent, Mestna zveza upokojencev Ljubljana in ministrstvo za solidarno prihodnost. Letos je potekal pod geslom Vsi smo ena generacija! Zvrstilo se je več kot 150 kulturnih dogodkov na dveh odrih, ki ga je soustvarjalo več kot 130 skupin folklornih društev in društev upokojencev ter otrok iz vse Slovenije.
V okviru festivala je potekalo 11 okroglih miz strokovnega programa in 40 predavanj izobraževalnega programa. Pripravili so tudi 16 pogovorov v festivalski kavarni, v okviru vseh festivalskih dvoran pa je potekal program na več kot 150 razstavnih mestih in kotičkih. Kot novost so organizatorji letos organizirali tudi festivalsko tombolo, v kateri so udeleženci prejeli več kot 170 nagrad.
Osrednji dan tridnevnega festivala je sovpadal z mednarodnim dnevom starejših, 1. oktobrom. Častni pokrovitelj festivala predsednik vlade Robert Golob je na torkovem odprtju festivala izpostavil zavezo vlade, da podaja roko vsem v tretjem življenjskem obdobju. Po njegovih besedah je glede na raziskave Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti. “A ne bomo se zaustavili pri tem, delamo naprej, da bomo to obdržali, predvsem pa še dodatno izboljšali,” je zagotovil.
Festival se je danes uradno sklenil s pogovorom predsednice programskega sveta festivala Vlaste Nussdorfer s častnim pokroviteljem prvega Festivala za tretje življenjsko obdobje, nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom. Razpravljala sta o izrazu “starejši”, nevarnosti razdeljenosti, potrebi po aktivnem državljanstvu ter zdravstvu pa tudi o vlogi referendumov.
Na okroglih mizah v okviru strokovnega programa so odprli vrsto razprav o starosti in staranju, medgeneracijskem sodelovanju in dostojnem sobivanju. V ospredju so bili izzivi dolgotrajne oskrbe in demence, aktualna pokojninska reforma ter pomen celostne samooskrbe in zdravega življenja. V okviru izobraževalnega programa so na brezplačnih predavanjih in delavnicah med drugim spregovorili o srčnem popuščanju, čustveni inteligenci v tretjem življenjskem obdobju, izboljševanju spomina z vajami, sodobnem načinu plačevanja in pomoči pri razumevanju pokojninske zakonodaje. Kulturni program je bil tudi mednarodno obarvan, nastopili so namreč tudi gostje iz Makedonije in Hrvaške, v okviru spremljevalnega programa pa so pripravili tudi vodene oglede nekaterih delov prestolnice, muzejev in predstav.
Eno od okroglih miz na festivalu je pripravil tudi Varuh človekovih pravic, in sicer o osamljenosti med starejšimi kot spregledani epidemiji sodobne družbe. Na njej so izpostavili, da Slovenija za razliko od nekaterih drugih evropskih držav še nima celovite nacionalne strategije za boj proti osamljenosti niti te problematike ne naslavlja sistemsko v okviru drugih politik, čeprav je ta med starejšimi in tudi širše vedno pogosteje prepoznana kot ena največjih družbenih težav. Trenutni ukrepi so razdrobljeni, projektno naravnani in pogosto prepuščeni nevladnim organizacijam ali posameznim lokalnim pobudam, so zapisali v sporočilu za javnost.
Namestnica varuha Dijana Možina Zupanc je nagovorila udeležence današnje okrogle mize z naslovom Dolgotrajna oskrba v praksi – resnični obrazi in odprta vprašanja. Poudarila je, da mora biti oskrba starejših in drugih ranljivih skupin zasnovana tako, da zagotavlja spoštovanje dostojanstva posameznika in možnost sodelovanja pri odločitvah, ki ga zadevajo.
Informacije o osrednjih temah tokratnega festivala, dolgotrajni oskrbi in pokojninski reformi, so bile na voljo tudi na stojnicah ministrstva za solidarno prihodnost in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Na festivalu se je med drugim predstavila Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami Slovenije. V sporočilu za javnost so opozorili, da se povečuje število starejših odraslih s posebnimi potrebami, ki so pogosto izpostavljeni dvojni diskriminaciji – zaradi invalidnosti in staranja. Soočajo se z večjo marginalizacijo, nižjimi pričakovanji družbe, manjšimi možnostmi odločanja in izbire pri načrtovanju lastnega življenja ter večjim tveganjem za zanemarjanje, zlorabe in nasilje – tako v institucionalnem okolju, lokalni skupnosti in včasih tudi domačem okolju, so pojasnili.
Častni ambasador letošnjega festivala je postal Aleš Kenda, ki je bil imenovan za ambasadorja zaradi njegovega dolgoletnega strokovnega in predanega dela na področju socialne politike ter izjemnega prispevka k izboljšanju položaja starejših in spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja. Podelili so tudi priznanja za dolgoletno sodelovanje, ki so jih prejeli Jana Mali, Modra fakulteta in Zavod Varna pot.
