Razbijamo tabuje: Dva božiča, dve novi leti

V Sloveniji, kjer se prepletajo različne kulture in veroizpovedi, se v nekaterih družinah prazniki razširijo onkraj tradicionalnih meja. Ena takšnih je tudi Tanjina družina, ki združuje pravoslavne in katoliške praznike ter vsem članom omogoča, da izkusijo bogastvo obeh kultur. »Korenine mojih prednikov so večinoma pravoslavne, zato smo vedno praznovali pravoslavni božič in novo leto. Spoštovali in praznovali pa smo tudi katoliški božič in 31. 12., na Silvestrovo, obeleževali novo leto,«  začne Tanja Stević. Danes pa, ko ima partnerja katoliške vere in svojo družino, prav tako praznujejo kar štiri pomembne datume: dva božiča in dve novi leti.

 

Kdaj pravoslavci praznujejo božič in novo leto?

Pravoslavni božič se praznuje 7. januarja, saj pravoslavna cerkev sledi julijanskemu koledarju, ki za gregorijanskim, ki ga uporablja večina sveta, zaostaja za 13 dni. Pravoslavno novo leto pa pade na 14. januar. Pravoslavna praznovanja se pogosto začnejo že z dnem pred božičem, ko verniki pripravijo poseben obrok in obiščejo cerkev. »Pred pravoslavnim božičem potekajo različne priprave in ti dnevi imajo zame od nekdaj poseben čar. Dan prej se v hišo prinese badnjak (hrast), peče se božični kruh, pripravlja pojedina in druži ob glasbi, pijači in jedači. Na predvečer božiča (badnje veče) se zberemo v pravoslavni cerkvi na polnočnici. To je v Ljubljani zelo glasen dogodek, poln veselja in glasbe. Pravoslavno novo leto pa je imelo v moji družini postranski pomen, vedno smo ga obeležili v ožjem družinskem krogu. V najstniških letih sem rada praznovala pravoslavno novo leto, saj je bil vsak razlog za praznovanje dobrodošel, zdaj pa je tudi zame dan, ki ga obeležimo le toliko, da si voščimo.«

 

Katoliški prazniki in prilagoditve v novi družini

Tanja danes z družino praznuje katoliški božič, ki ga zaznamuje 25. december. »Božiček otrokom darila prinese samo na katoliški božič,« pove. Medtem ko pravoslavni božič praznujejo bolj tradicionalno in brez daril oziroma z malenkostmi za otroke, je katoliški praznik priložnost za obdarovanje. Na katoliški božični večer se družina zbere pri partnerjevih starših, kjer se družijo ob božični večerji in obdarujejo.

»Ker otroka odraščata z obema običajema, nikoli nista vprašala, zakaj imamo dva božiča,« pravi Tanja. Dodaja pa, da pričakuje, da se bo starejša hči kmalu začela zanimati za to vprašanje. Zanjo je pomembno, da otroka razumeta pomen obeh praznikov, saj to krepi njuno identiteto in spoštovanje do različnih kultur.

 

Kaj je slava?

Poleg božiča in novega leta pravoslavci praznujejo tudi slavo, ki je spomin na svetnika, na katerega dan so prapredniki sprejeli krščanstvo, zato različne družine praznujejo na različne datume. Najbolj pogosta slava je sveti Nikola (Miklavž), ki se po julijanskem koledarju praznuje 19. decembra.

»Tudi moja družina ima slavo 19. decembra. Praznujemo v prijetnem, domačem vzdušju, pri mojih starših. Ker je slava v predbožičnem postu, so ta dan na mizi postne jedi. To je dan, ko se vidimo in družimo tudi s tistimi sorodniki in prijatelji, s katerimi se ne vidimo vsak dan,« razloži Tanja. Sveti Nikola sicer ne prinaša daril, kot je to običaj pri katoliškem Miklavžu, ki praznuje 6. decembra. 

 

Povezovanje dveh kultur

Tanjina družina je primer, kako se lahko dve kulturi in veri med seboj bogatita. »Všeč mi je, da otroka spoznavata in živita obe kulturi, obe veri in oba načina praznovanja, ob tem pa začutita družinsko povezanost, ljubezen, spoštovanje in domačnost,« pove. Praznovanje štirih pomembnih praznikov sicer zahteva prilagoditve, a hkrati prinaša edinstveno družinsko izkušnjo.

Dva božiča in dve novi leti tako nista le izziv, temveč tudi priložnost za krepitev družinskih vezi in spoštovanje raznolikosti. Ob tem Tanja dodaja, da si njena družina prizadeva ohraniti tradicije obeh kultur in jih predati naslednji generaciji, ki bo morda našla svoj unikaten način praznovanja teh dni.

 

Pravoslavni in katoliški prazniki v širšem kontekstu

Pravoslavni prazniki v Sloveniji odsevajo bogato dediščino ljudi, ki so se priselili iz držav, kot so Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija. Kljub razlikam v datumu in običajih imata katoliški in pravoslavni božič skupno sporočilo: mir, družinsko povezanost in sočutje. Slovenska družbena raznolikost omogoča, da se te tradicije prepletajo in bogatijo vsakdanje življenje.

Vse bolj pogosto se v mešanih družinah, kot je Tanjina, praznujejo tako katoliški kot pravoslavni prazniki. To je dokaz, da lahko strpnost in spoštovanje ustvarita harmonično skupno življenje, kjer raznolikost ni ovira, temveč prednost. Praznovanje dveh božičev in dveh novih let tako postaja simbol povezovanja različnih kultur in bogatenja družinskih tradicij, ki presegajo verske in kulturne meje.

Petra Znoj

Back to top button