Večina ljudi brez neke večje muke doživi 50 let. Takrat ponavadi povabijo najbližje, sorodnike in prijatelje ter najamejo bližnjo gostilno ali vikend, kjer jih po domače pogostijo. Kurja župca, tenstan krampir & pešanc, rdečica v litrih in obvezno skupinsko nazdravljanje. A večina ljudi pač ni Pečo in tudi njegova petdesetka ni bila običajna fešta.
Sledi kratko pojasnilo za nepoznavalce. Odgovor na vprašanje »kdo je Pečo« ni enostaven. Premnogi bi dejali, da imate srečo, ker ga ne poznate, še najlažje pa bi odgovorili v smislu: »Kaj je Pečo?«, saj se sleherniku njegova pojava in predvsem dejanja te pojave hitro vtisnejo v spomin. Tako mu lokalni podgurci hinavsko pravijo pijanec, hrvaški panksi ga zaradi nosa in afiliacije s pankerskim podžanrom »crust« menda nazivajo Krastavac, najbližji mu ljubkovalno rečejo Peči. Imenu Pečo ponavadi hitro sledi še nekaj neprijetnih oznak, kot so žicar, tečnoba, sitnoba, gnjavator, … A Pečo se kot pravi panker na te površne oznake ne ozira preveč, saj ga v življenju ne ovirajo pretiroma. Za tiste, ki ga poznamo s koncertov, iz skvotov, pijanih večerov in mačkastih juter Pečo pod površjem predstavlja res osupljivo, že legendarno upornost, ki je enako ostra družbeno, politično in duhovno.
Pečo je toksičen kot kisik in provocira vse: v Novem mestu neumne podgurce, v Ljubljani ideološko prečiste pankse, na festivalih vse po vrsti, še posebej »čebele« (kot že ponarodelo pravi ženskam) in bogami, da boš, če ga boš kam peljal ali mu le kupil pivo, tega deležen tudi sam. Ali še huje, da boš kar naenkrat del provociranja nekoga drugega. Nihče mu, skratka, ne pobegne, še posebej pa, če ima cigarete, če kaže kakršnekoli znake duševne omahljivosti, življenjske apatije ali situacijske neodločenosti. Kontroverzen kot je, je Pečo poln paradoksov, a to ga ne ustavi, da ne bi lastno-glasno premikal družbenih meja, kot prej opisano, v vseh mogočih okoliščinah. Totalna transgresija. Ne moremo niti reči, da ga pač ljubiš, če ga že ne sovražiš, večkrat gre za objestno, strastno mešanica obojega. Brez slabe vesti lahko tale pasus zaključimo z besedami, da je daleč najbolj znan dolenjski panker, ki si upravičeno zasluži knjigo (ja, knjigo!) lastnih anekdot iz vseh koncev Slovenije pa i šire.
Tako si je Pečo »zaslužil« tudi Pečofest 2024, kot so po dogodkih, ki s(m)o jih pred debelimi leti organizirali v skvotu Sokolc, poimenovali tudi tokratnega. Pečo sicer rojstni dan praznuje dan po Novem letu, a se je glede na lokacijo in vreme zdel naravnost idealen simbolični Dan mladosti. Novomeškim izseljencem v Ljubljani se sicer govorice o tem dogodku niso zdele čisto solidne, vse do zadnjega dne, ko smo se preštevali za prevoze in ko je Zok, tehnik-hobotnica, (so)organizator in najdebelejši steber podgurskega untergrunta preko SMS-a dahnil navdihujoči »bo.«
Dež je minil že popoldne, tako v Ljubljani kot na Dolenjskem. Z lepšo, ljubljansko polovico sva padanje mraka ujela ravno na idilični Loki, ob sprehajališču, ki ob Krki vodi do objekta Pumpnce, ki ga že vrsto let vodi in straži neumorni tovariš Blaž. Prizorišče ima to srečo, da je ravno prav oddaljeno od preobčutljivih ušes in ravno prav blizu, da lahko tja prideš peš, s kolesom ali pijan. Sunkovito ropotanje basa je od daleč nakazovalo, da se nekdo zvočno že ogreva. Trije relativni »mulci« iz Straže, Bajta 23, so že preštevali rafale in minomete. Ali so v zadnjih letih spremenili zvok, ali pa so v strahu pred Pečotovimi grožnjami igrali kanček hitreje; kakorkoli, suvali so hiter pank, tenstan z metalom, na momente je mikrofon prevzel tudi Pečo. Tokrat brez sankcij, saj je bila fešta njegova. Pozornim ušesom tudi ni ušel tehnični napredek bobnarja, kar smo glasno hvalili kar med špilom. Posebej je treba izpostaviti, da so igrali tudi straški zimzeleni hit »Kdo bo delal« pokojnega Braneta Koncilje oziroma benda Frakcija FM, ki so ga igrali na željo njegovega brata Tonija. Malo ga bodo morali še povaditi, saj smo v publiki besedila poznali precej bolje.
Preden nadaljujemo in da zadostimo pravici, je treba omeniti tudi starošolski trdojedrni duo v konstantnem razpadanju Duplo Truplo, ki sta igrala še skoraj podnevi. Ne bom se hvalil s tem, da sem jih zamudil, glede na posnetke na FB Pumpnca pa sta si tudi onadva dala duška. Skupaj s Pečotom na mikrofonu.
No, po nastopu bajtarjev se je publika malo okrepila in napila, prisotni so bili pripadniki Pečotove generacije, pankerji, bivši trottersi, ikonične novomeške figure in drugi ljubimci slavljenca. Zraven je bilo še kup mladine, člani Okl Benda, ki zaradi nečesa niso mogli igrati, Topličani, ki so uleteli z otvoritve pump-tracka in še kar nekaj posameznikov, ki so uleteli s Praznika cvička, ki je zgoraj v mestu dogajal čez dan. Nekatere osebe so v skladu z vzporednim praznovanjem omagale že pred koncerti, na pomoč pri bljuvanju v lastno naročje smo eni od njih priskočili z robčki, vodo, fizično in duhovno podporo.
Zadaj na ping pong mizi so se zavrtele smotke, pred zvočniki pa so takoj za tem zaplesali kabli v pankenrolerskih ritmih topliške Tavžntrože, ki bo čez par let praznovala dvajsetletnico lokalno kultne plate SAZAS Fakof! Vsi so bili v elementu: Krt s svojim šmerglpaper glasom, Žura, ogret še od špila Duplo Truplo, Ata Panks (Topliški), ki je med ne ravno počasnim špilom ritualno kadil ne ravno majhno baklo in seveda publika, ki je njihove komade glasno in večglasno pela zraven. Pri tem se je dokončno vnelo plesišče, po zraku so letele čupe, pločevinke, roke, ramena, kolena, kadila in seveda mnogo malikovan brzi rokenrol. V pripravljenosti je bil tudi čuvar šanka Blaž, ki je moral divjanje na vsega skup 3×5 metrih spretno in urno krotiti s hladnimi pivi. Skratka, v tistem določenem prostor-času smo bili vsi (spet) stari 17.
Večer se je brez opaznega pretegovanja prelil v naslednjo, zadnjo zasedbo, dvojec Inkubator Bukator iz Brežic (ne mešati z Iritator iz Maribora. Ali pač). Jasno določene strukture komadov so se zlile v nejasne konture; izrečen refren ali naslov komada je že predstavljal celotno kompozicijo, pavze med komadi so bile daljše kot komadi sami. Tak vtis ni bil zaradi zaužitega alkohola, tako muziko pač duo igra, bukacore pravita temu, lahko pa bi dodali še noise grindcore ali pač nekaj v smislu anti-glasbe. S štikli kot so »Sestra mi je peder u štiklama« in »Crkla kičma«, so razburili duhove tistih, ki s(m)o si želeli brezkompromisne, divje, hitre utrgancije. Blaž je dobro ujel glasbeni diskurz z izjavo, da so »lih nehal igr’t, ku so neki dobr začel«. Ne kapo, glavo dol!
Čisto na koncu so nastopili še okrnjeni Jaja Boyz, ki so z melodičnim punkom zmehčali šok, ki sta ga pustila Inkubator Bukator. Ker je frontman Jaja boys levičar, je prosil Blaža za rdečo zastavo ZKJ (za proslavo dneva mladosti) in jo je tudi dobil. Mahal je z njo sem in tja, kar pa Pečotu ni bilo po volji in je z intervencijo dosegel fizični umik politike iz pank dogodka. Na srečo se ni zgodilo nič, čeprav ob takih provokacijah raznolikemu folku ni treba veliko, da se vname ravs. Vsaka čast Pečotu, ki je ta večer pokazal zrelost in odgovornost kljub zaužitemu alkoholu.
Po končanih špilih smo nekaj časa domnevno vedrili pri Pumpnci, za posladek pa smo se v družbi brežiškega dvojca odpravili še do Pečotove rezidence, kjer smo po vsem sodeč nadaljevali s poslušanjem drzne glasbe dolgo v noč in hvalili umetelne inštalacije različnih predmetov v kuhinji in master spalnici. Tudi moja lepša, ljubljanska polovica je spričo doživetega ostala odprtih ust.
Kaj napisati pod črto? Kot smo na začetku omenili pri opisovanju samega Pečota, je bil tudi dogodek poln čudovito ujemajočih se nasprotij. Nežne duše, vajene spevnega rokenrola, so presenetili Patarenom slične hudomušne gravžarije in obratno; kot najhujši pijanec obrekovan Pečo je bil prav cel večer dobre in ne preveč sitnobaste volje; z nostalgijo prežeta objemanja so se srečala z rokovanji oseb, ki si jih ravno spoznal in celo piva ni zmanjkalo. Tako kot Pečo sam je tudi Pečofest nosil v sebi transgresivne elemente: eden najbolj kritiziranih Novomeščanov je dobil fešto v srcu mesta in to fešto, ki sega onkraj predvidljivega in postanega malomeščanskega okusa, kamor se po rušitvi skoraj vsega alternativnega dogajanja v mestu zateka lokalna oblast. Pumpca torej (zaenkrat) ostaja edino prizorišče, kamor se lahko zateče človek, ki želi gledati dlje od Gorjancev, Pečo pa eden redkih nadljudi, ki ga je proizvedel dolenjski Rim.
POVEZAVE:
PUMPNCA FB https://www.facebook.com/pumpnca/
Duplo Truplo
https://oziris.bandcamp.com/album/duplo-truplo-uplo-truplo
Bajta 23
Tavžntroža
Inkubator Bukator
https://inkubatorbukator.bandcamp.com/album/izoro-sam-te-ko-njivu
NEJC BAHOR
