Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja poziv k sistemski ureditvi zobozdravstvenih storitev za starejše

Ob današnjem svetovnem dnevu ustnega zdravja so na Zdravniški zbornici Slovenije v Centru starejših Črnuče pripravili delavnico ustne higiene za starostnike. Ob tem so poudarili nujnost večje dostopnosti do zobozdravstvene oskrbe ter pozvali k sistemski ureditvi področja za starostnike.

Starostnikov nad 65 let je po podatkih iz leta 2023 okoli 440.000, kar predstavlja 20 odstotkov celotne populacije, je na današnji novinarski konferenci izpostavil vodja projekta Ustno zdravje pri zbornici Matej Praprotnik. Gre za skupino ljudi, ki se sooča s specifičnimi težavami pri skrbi za ustno higieno, prav zato so letos v središče svetovnega dne postavili starostnike, je dodal.

V zbornici opažajo, da je skrb za ustno higieno v tej starostni skupini manjša, vse to pa vodi v poslabšanje ustnega zdravja in resne zaplete, ki neposredno ali posredno vplivajo na poslabšanje kroničnih bolezni, ki jih ti pacienti ponavadi imajo, je pojasnil.

Opozoril je tudi, da bi morala biti navodila za skrb ustnega zdravja prilagojena za starostnike, ki to težje izvajajo. Pri tem je izpostavil bolezni kot so artritis, demenca in slabovidnost, ki močno otežujejo skrb za zdravje ust. V domovih za starejše prav tako primanjkuje prilagojenih pripomočkov, ki bi se lahko financirali iz proračuna ali zdravstvene blagajne, je pozval.

Po besedah Praprotnika študije kažejo, da ima do 65 odstotkov starostnikov neko vrsto bolezni ust in zob. “Največji problem je, da te niso naslovljene in tudi ne obravnavane,” je izpostavil. Kot je dejal, naj bi samo 30 odstotkov domov za starejše redno sodelovalo z zobozdravniki.

Starejši imajo tudi večkrat težave z mobilnostjo in finančnimi možnostmi za dostop do storitev. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč ne pokriva vseh storitev, sploh pa ne zobne protetike, kar pomeni dodatno finančno obremenitev za starostnike, je dodal.

Za primer dobre prakse in zgleda je izpostavil države kot sta Švedska in Nizozemska, kjer imajo organizirane mobilne enote kot rutinski del gerontostomatologije, zobozdravstva, ki se ukvarja specifično s starostniki. Opozoril je, da je v Sloveniji zaradi kadrovske podhranjenosti ta del prepuščen splošnemu zobozdravstvu, kljub temu da se kaže potreba po specializantih na tem področju.

Zato je k odzivu pozval Nacionalni inštitut za javno zdravje in ZZZS, ki morata po njegovem mnenju sistemsko nasloviti področje ustne nege, ki je za zdaj neurejeno. “Problematiko je treba urediti s financiranjem in z dodatnimi programi, ki bi bili namenjeni prav za starostnike,” je dodal. Zlasti bi morali okrepiti področje preventive. “Na področju otrok in mladostnikov je preventiva dobra,” je poudaril.

Rešitve Praprotnik vidi v vključitvi zobozdravstva v obvezne zdravstvene preglede rezidentov vsaj enkrat letno po domovih za ostarele in vzpostavitvi mobilnih zobozdravstvenih ekip, podobno kot so mobilne gerontostomatološke enote v tujini. Prav tako vidi možnosti subvencioniranja samoplačniških storitev za najrevnejše preko socialnih služb, nujno pa je tudi usposabljanje osebja domov za starejše za prepoznavanje zobnih težav in hujših ustnih bolezni ter za pomoč varovancem pri izvajanju ustne higiene. “Na tem področju potrebujemo veliko izobraževanj in angažmaja, da bi lahko zvišali nivo ustne higiene in zdravja vseh stanovalcev domov za ostarele,” je poudaril.

Na praktičnih delavnicah so udeležencem danes tako pokazali tehnike ustne higiene, prilagojene starejšim.