Na konferenci o forenzičnem psihiatričnem zdravljenju o možnih izboljšavah

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so danes gostili konferenco na temo forenzičnega psihiatričnega zdravljenja. Zavzeli so se za zakonske spremembe, ki bi med drugim omogočile daljšo obravnavo pacientov izven bolnišnice. Na enoti za forenzično psihiatrijo v UKC Maribor imajo tudi težave pri zaposlovanju ustreznega kadra.

Enota za forenzično psihiatrijo na oddelku za psihiatrijo UKC Maribor, ki je edina tovrstna v državi, je začela delovati leta 2012 in skrbi za psihiatrično zdravljenje obsojencev in pripornikov iz vse Slovenije. Trenutno ima 48 postelj, ki so stalno zasedene. “Še vedno nismo uspeli na enoti za forenzično psihiatrijo odpreti vseh 66 postelj, saj enostavno na trgu ni dovolj osebja, ki bi ga uspeli zaposliti,” je v izjavi za medije povedal predstojnik oddelka za psihiatrijo Jure Koprivšek.

Pojasnil je, da potrebujejo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, kar pomeni, da se morajo na novo zaposleni uvajati na drugih oddelkih in šele potem prestaviti na delo na forenzično psihiatrijo. “V javnem zdravstvu pa se človeka lahko zaposli samo na tisti dan, ko se odpre delovno mesto, torej nimamo možnosti ljudi zaposliti vnaprej, jih educirati in potem odpreti nove postelje,” je povedal.

To je ena od težav, na katere so želeli opozoriti z današnjo konferenco, namenjeno tako zdravstvenim delavcem kot sodnikom, tožilcem, predavateljem kazenskega prava, zaposlenim v specialnih socialno-varstvenih zavodih in predstavnikom ministrstev.

“Konferenca je bila sklicana z namenom, da se vsi v sistemu po več kot 10 letih obstoja enote pogovorimo o tem, kako naprej in ali so v nekem doglednem, načeloma kratkoročnem času možne tudi zakonske spremembe, ki bi olajšale delo v enoti in bi sledile premiku v psihiatriji v zadnjih letih, to je, da skušamo čim več pacientov obravnavati zunaj bolnišnic,” je še dejal Koprivšek. Zakonodaja na področju forenzike namreč temu še ne sledi.

Direktor forenzične klinike Haina iz Nemčije Sven Krimmer je dejal, da tamkajšnja zakonodaja omogoča večji nabor ukrepov, ki jih lahko sodišča izrečejo psihiatričnim bolnikom, tudi daljše spremljanje izven bolnišnice. “Tudi v Nemčiji imamo tako kot drugod po Evropi preveč forenzičnih bolnikov, a imamo sistem obravnave po izpustu iz bolnišnice, ki se je izkazal za zelo dobro rešitev. Pacienta lahko izpustimo v varno okolje, pod nadaljnji nadzor, kar prispeva k varnosti. To nam pomaga, da lahko tudi malo več tvegamo, ko po nekaj letih izpustimo bolnika iz bolnišnice,” je povedal.

Takšne možnosti si želijo tudi slovenski strokovnjaki. “Menimo, da če v petih letih nekoga ne pozdravimo, ga tudi v desetih letih ne bomo. Obravnava po hospitalu, ki bi bila izvršena v skupnosti z vsemi službami, bi pacientu pomagala in ga tudi nadzirala. Z našo zakonodajo smo omejeni na dve leti, medtem ko je v sosednjih in tudi drugih državah lahko rok trajanja teh ukrepov neomejen,” je pojasnil Koprivšek.

Težave imajo tudi z namestitvami oseb po izteku petletnega obveznega psihiatričnega zdravljenja. “To je problem, s katerim se srečujemo vse psihiatrične bolnišnice in je naslovljen na vse odločevalce, ki morajo ta problem rešiti,” je še povedal predstojnik.

Medtem ko število izrečenih ukrepov obveznega zdravljenja v bolnišnici narašča minimalno, se po oceni Koprivška izraziteje povečuje delež ljudi z več psihiatričnimi diagnozami in priključenima zlorabo psihoaktivnih substanc in nasilnim vedenjem.