Mehko kuhan strip: Mladost Lesterja Cockneyja – Franz Drappier (Risar, 2023)

Irska grofija Kerry, 19. stoletje. Angleži okupirajo Irsko in s prebivalci ravnajo kot s sužnji. Da bi bila nesreča še večja, mlado irsko dekle zanosi z angleškim vojakom. Novopečena mati ob rojstvu umre, deček pa vso mladost na sebi nosi pečat “angleškosti”, zato se po tragični nesreči odloči odpotovati iz rodnega kraja.
Mladost Lesterja Cockneya je epilog v zgodbo o možu, o katerem smo pri založbi Risar že brali. Gre za še en odličen primerek belgijskega klasičnega realističnega stripa, ki v pretežno zemeljskih barvah slika materialno revščino tistega časa ter še bolj razkriva duševno ubožnost in izzive, s katerimi se moramo posamezniki spopadati še danes.
O stripu sva spregovorila s prevajalcem in vodjo založbe Risar, Vojkom Volavškom.

Kako bi na kratko opisal strip Mladost Lesterja Cockneyja?
Gre za epizodi iz Lesterjevega otroštva, ki sta svojevrstni odi zeleni Irski in prikaz razkoraka med revnim kmečkim in arogantnim plemiškim slojem. Mladost Lesterja Cockneyja je sicer integral z dvema stranskima epizodama stripovske sage o Lesterjevem življenju. Ta saga se začne v Londonu, z njegovo nasilno rekrutacijo v angleško vojsko, nakar ga odpeljejo na drugi konec sveta, da bi se tam boril v vojni, ki ni bila njegova, za krono, ki je uzurpirala njegovo rodno Irsko. Avtor nam nazorno prikaže sovpadajoče dogodke v obdobju kolonializma v Afganistanu, Indiji, Egiptu, Dalmaciji, Madžarski, Španiji in za konec še v Novem svetu.

Kdo je stripovski umetnik, ki se skriva za imenom Franz?
Franz Drappier je bil belgijski stripovski virtuoz, v prostem času pa strasten ljubitelj konjev, celo džokej. No, slednje se lepo vidi v vseh stripih, ki jih je narisal. Trenutno imamo v slovenščino prevedeni samo dve seriji, ki jih je ustvaril, Lesterja Cockneyja (enajst epizod) in Thomasa Nolanda (pet epizod) ter deseto epizodo v Dekalogu.

Je Lester Cockney resnično živel?
Ne, Lester Cockney je izmišljen lik, čeprav se občasno v seriji pojavijo tudi kakšne zgodovinsko izpričane osebnosti. Na primer v epizodi Donavski zarotniki, ki nas popelje v čas revolucionarne Madžarske, se pojavita kot stranska lika tudi Sandor Petofi in Franz Liszt.

So bili Angleži res tako kruti z Irci, kot piše v stripu?
Ja, Angleži so se prav izživljali nad Irci, podobno kot Nemci in Italijani nad Slovenci. Samo v času velike lakote (1846-1848) je v Novi svet odšlo več kot milijon Ircev, še enkrat toliko jih je umrlo v domovini. Sicer pa so že v 17. stoletju Irci v Ameriki zasloveli kot prvi sužnji belih kolonialistov. Angležem je v letih 1641-1651, torej v zgolj desetih letih, uspelo Irce povsem zdesetkati (iz 1,5 milijona na 600.000 prebivalcev). Pravi čudež, da so si sploh opomogli.

V katerem dialektu govori gospa na prvi strani in kateri dialekt je bil to v izvirniku?
Na uvodnih straneh se uporablja nekakšna lokalna pivska preproščina, nenazadnje gre za gostilniško debato. Kakšen dialekt so uporabljali v grofiji Kerry pa težko rečem, ker iz francoskega izvirnika to ni razvidno. Verjetno gelščino, ki je še danes zelo prisotna na jugozahodu Irske. Je pa uvodna debata v stripu zanimiva, ker nam razkrije, kako je Lester dobil svoj priimek. Za njegovega očeta se je namreč vedelo le, da je govoril s cockney naglasom, torej z naglasom londonskega predmestja.

Ali je s tema dvema deloma zgodba zaključena ali sledi še kakšen del?
S prevodom epizod Irish Melody in Shamrock Song je saga o življenju Lesterja Cockneyja pripeljana do konca. Mogoče je avtor pripravljal še kakšno epizodo, a tega ne bomo nikoli izvedeli, ker je žal leta 2003 nenadoma umrl.

Zakaj si se odločil izdati strip samo v 125 izvodih?
Pri nas pač kronično primanjkuje kupcev. O razlogih za slabo prodajo stripov v Sloveniji bi lahko napisal cel esej. No, po osemnajstih letih oranja stripovske ledine opažam, da smo še vedno brez bralskega podmladka. Ko se bojo pojavile nove generacije bralcev, se bo tudi povpraševanje po prevodnih delih povečalo. Kdo ve, mogoče pa bojo nekoč ti stripi, izdani v tako butičnih nakladah, dosegli astronomske vrednosti.

Koliko časa potrebuješ za prevod in produkcijo enega stripovskega integrala?
Klasični frankofonski stripi imajo običajno 48 do 64 strani. Če sta v integralu združeni dve epizodi, mi celotna nastavitev, oblikovanje, prevod in vnos besedila vzamejo približno 45 dni, če je scenarist zelo zgovoren pa tudi več. Tiskar in knjigovez za trdo vezavo potrebujeta 30 dni, za mehko vezavo 15 dni. Kakšne humoristične stripe sicer prevajalsko obdelam tudi hitreje, pravo kost za glodanje pa vsakemu prevajalcu predstavljajo zgodovinski stripi, kjer se je treba malce poglobiti v vsebino in vzeti v roke tudi kakšno knjigo.

Si tokrat prvič v stripu videl, da bi žival storila samomor?
Tega res nisem zasledil še v nobenem drugem stripu, pa sem jih prebral že na tisoče.

Kako si izvedel za ta strip?
Tuje založbe me redno obveščajo o svojih novostih, sploh frankofonske založbe so na tem področju zelo agresivne. Leta 2007 so pri belgijski založbi Le Lombard izdali prvi integral s petimi epizodami te legendarne stripovske klasike, naslednje leto tudi integral o Lesterjevi mladosti. No, serijo sem poznal že od prej in sem odkupil avtorske pravice še preden sem dobil v roke njihov integral, zato je prva epizoda svoj premierni prevod v slovenščino doživela že konec leta 2007.

Število strani: 128
Format: 212 x 281 x 14 mm
Teža: 750 g
Vezava: Trde platnice

Pia Nikolič