Blacksad je pravi stari detektivski maček, dobesedno. Večno namrgoden, nenehno oblečen v dežni plašč, mišičaste postave, strogega videza, a mehkega srca. Klasični stripovski noir se poigrava s stereotipi identitet antropomorfnih živali, ki jih v velemestu obkroža pohlep po moči in denarju ter s tem povezane spletke, preigravanja in hinavščina. Boj dobrega proti zlu se zdi kot boj malega človeka proti velepodjetnikom, v katerem Blacksad zavzema pozicijo zaveznika revežev, prekarcev, oziroma v nekem primeru še huje – gledaliških igralcev, ki se v tem integralu borijo za vzpostavitev lastnega shakespearijanskega gledališča v mestnem parku. Kot vedno, tudi tokrat kultura hodi kapitalu na pot, zato jo ta poskuša na vse načine izbrisati, a pri tem pozablja, da prav v umetniških vodah deluje marsikateri kreativni um. O albumu z razkošno barvito risbo, ki se giblje na robu med umori in čaščenjem lepot življenja, sva spregovorila s prevajalcem in urednikom Vojkom Volavškom.
Kako bi Blacksad integral 3 opisal v par povedih?
Ta integral vsebuje epizodi 6 in 7. Privatni detektiv John Blacksad je tokrat odgovoren za zaščito predsednika sindikata delavcev, v katerega se je infiltrirala newyorška mafija. Vodi zelo občutljivo preiskavo, polno presenečenj. V tej zgodbi se nam razgrne življenje delavcev, ki v nedrih mesta gradijo podzemno železnico, kot tudi nekoliko drugačno podzemlje in svet gledališča. Popolno nasprotje med senco in svetlobo, spodnjim in zgornjim svetom. Zgornjega uteleša ambiciozni Solomon, mestni gradbeni mojster, ki gradi most, ki naj bi za vedno kljuboval času. Vendar Blacksad odkrije, da je Solomonov imperij zgrajen na kupu trupel …
Kako je nekdanjih boksar postal detektiv?
Blacksad ni samo bivši boksar, je tudi vojni veteran, faliran študent zgodovine in še marsikaj. Odraščal je v revni četrti in v svoji mladosti večkrat bežal pred policijo. In ravno ta razgibana preteklost je iz njega naredila prekaljenega detektiva, polnega umazanih trikov, ki jih je pobral na ulici, pa tudi idealista in borca za pravico.
Kaj je “novi žurnalizem” o katerem govorijo pri Weeklyjevem časopisu?
Novi žurnalizem je literarni pristop v novinarstvu, ki povezuje literarno pripoved in dokumentarno poročanje. Pisec je običajno vpet v dogajanje in ga podaja v prvoosebni pripovedni obliki. V tej zgodbi novi direktor časopisa What’s News od Weekleyja zahteva, da opusti senzacionalistično poročanje in preklopi na tedaj vzhajajoči novi žurnalizem.
V stripu je veliko različnih živalskih vrst pomešanih. Si morda zaznal, da so nekatere namerno nameščene na določena mesta, poklice in podobno zaradi pripisanih jim lastnosti?
Gre za antropomorfne upodobitve ljudi, za simboliko oziroma stereotipne približke vlogam, ki jih v stripu odigrajo posamezniki. Solomon je upodobljen kot sokol in gradi mostove in nebotičnike, Blacksad je pretkani maček, razni plazilci, podgane, krti in netopirji predstavljajo svet podzemlja, podlasice mafijo, policisti so zvesti psi in lisjaki, samovšečni župan je puran, direktorji so trdoživi želvaki, direktorica gledališča je vzvišena lama, hermelini, polarni medvedi in lisice so belopolti rasisti, panterji, vranci in gnuji so črnopolti rasisti …
Čeprav se zdi, da tega nikjer zares ne pove, ampak ali Blacksad živi v ZDA?
Ja, dogajanje je locirano v ZDA, v pozna 50. leta prejšnjega stoletja. Zato tudi to tipično žanrsko noir vzdušje, v katerem prikazani liki nikoli niso zgolj beli ali črni, ampak nihajo nekje vmes, odeti v sivino vsakdanjika.
Zakaj so detektivi vedno nesrečno zaljubljeni?
To je zgleda neka detektivska slaba karma. Stereotipno si mora dober detektiv vedno nekaj godrnjati v brado, svet mora doživljati karseda cinično in seveda mora biti obvezno nesrečno zaljubljen.
Je ta serija prvo sodelovanje teh avtorjev?
To je njun prvi skupni avtorski projekt na področju devete umetnosti. Prvič sta se sicer srečala v animacijskem studiu Lapiz Azul, kjer sta oba delala na različnih animiranih filmih. Guarnido je dlje časa delal v Disneyjevem studiu, kar se pozna pri njegovi risbi. Diaz Canalez pa je celo sodeloval pri obuditvi Prattovega Corta Malteseja. Najbrž smo zato kar osem let čakali na novo epizodo Blacksada.
Je ta del zaključek serije?
Upam, da ne. Sicer ta diptih trenutno zaokrožuje serijo (zadnja epizoda je v Franciji izšla lanskega oktobra), a ker avtorja še migata in brcata, res upam, da se kmalu spet vrneta k svojemu detektivu.
Na kaj vse paziš pri barvnem tisku?
Blacksad je delan v akvarelni tehniki, torej se tu grafiki samo dodajo onomeji, naredijo poravnave levo-desno in vnese besedilo, nakar je zadeva že tako rekoč pripravljena za tisk. Stripi z ločeno risbo in kolorjem pa so bolj zamudni, ker je najprej treba združiti monokrom risbo (do 1200 dpi) z barvnim ozadjem (300 dpi). Če gre za offset tisk, je nato treba tiskarja vedno znova opozarjati na overprinte. Če tisti, ki osvetljuje plošče, pozabi na overprinte, linijska risba ne bo prekrivala barvnega podlaganja, posledično bo pri tisku že ob najmanjšem zamiku paserjev prišlo do belih škrablin. Takšni stripi potem romajo na razrez.
Koliko je vseh integralov in albumov doslej izšlo pri založbi Risar?
Doslej je pri naši mikro založbi izšlo 43 integralov, 45 samostojnih albumov in 75 številk revije Strip bumerang. Skupaj je torej v slovenščino prevedenih več kot 250 strip albumov, to je cca 14.000 stripovskih strani (kdo pravi, da ni stripov v slovenščini?). Tu nekje pa se zgodba založbe Risar tudi končuje. V načrtu imam samo še štiri integrale za naslednje leto, potem pa presedlam v lastne risarske projekte.
PIA NIKOLIČ
