Markočič ovaden, a znova kandidira

Eden od najbolj branih spletnih informativnih portalov pri nas – 24ur.com – je javno objavil seznam županov, proti katerim potekajo preiskave zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj. Na ta način so javnosti omogočili, da izve, ali tudi v njihovi občini kandidira kdo s kriminalnim pedigrejem.  Na tem seznamu se pričakovano nahaja tudi župan Izole, Danilo Markočič, ki kljub številnim aferam in ovadbam zopet kandidira za župana Izole. Naslanjajoč se na delo kolegov s 24ur.com in prepričanje, da mora biti javnost obveščena tudi o podrobnostih, v nadaljevanju objavljamo pomembne detajle o kazenskih postopkih proti izolskemu županu Markočiču. Pravica vseh, tudi osumljencev najhujših kaznivih dejanj, je ta, da lahko kandidirajo. Dolžnost občank in občanov je ta, da se do kriminala in korupcije jasno opredelijo.  

Po skoraj filmskem scenariju, ki nosi očiten županov podpis, je župan organiziral navidezno dražbo, s katero je občinsko premoženje prodal za dober milijon evrov pod njegovo vrednostjo. To je bilo storjeno na naslednji način:

1) Dne 1. 7. 2019 sta ruski poslovnež B. Kopilovich in domači poslovnež M. Milič ustanovila podjetje Projekt 2020 d. o. o. Očitno jima je nekdo prerokoval, da bo občina prodajala zemljišče v Izoli in da se bodo le oni udeležili dražbe, zato jim je tudi svetoval, naj ustanovita podjetje za nakup tega zemljišča. In glej ga zlomka, prav je imel. Že šest dni pozneje – 7. 7. 2019 –  je uradnik občine Izola cenilcu Pivać Slavku poslal nalogo za cenitev vrednosti 16.000 kvadratnih metrov velikega občinskega zemljišča ob Južni cesti, na katerem je občina pred tem javno napovedala gradnjo neprofitnih stanovanj – in si potem očitno premislila. 

2) Dne 13. 7. 2019 je bila izjemno hitro – v manj kot tednu dni – ta zahtevna cenitev že zaključena s presenetljivo nizko oceno vrednosti kvadratnega metra zemljišča (samo 142 evrov na kvadratni meter za zemljišče tri minute hoje oddaljeno od morja – v razmerah, ko je isti cenilec zemljišče izven naselja (na naslovu: Oljčna pot 4, Ankaran), nekaj kilometrov od plaže (morja) ocenil na vrednost 250 evrov na kvadratni meter – glej fotografijo). Župan je občinskemu svetu v odločanje poslal besedilo soglasja (besedilo kupoprodajne pogodbe) za prodajo tega zemljišča. Na občinskem svetu so svetniki pripomnili, da je izklicna cena prenizka, vendar je županov urad pojasnil, da je s strokovnega vidika to maksimalna cena, ki jo bodo dražitelji višali na sami dražbi. Verujoč njegovi pojasnitvi je občinski svet odobril besedilo prodajne pogodbe. Sklep je bil izglasovan 4. 9. 2019 ob približno 17. uri.  

3) Naslednjega dne, torej 5. 9. 2019 zjutraj, je neznani občinski uradnik zavrgel besedilo pogodbe, odobreno s strani občinskega sveta, in izdelal novo pogodbo s spremenjenim besedilom ter okoli 12. ure tako ponarejen osnutek pogodbe objavil na spletni strani občine kot temeljni del razpisne dokumentacije (da ne bo pomote – ponaredek besedila je podpisal sam župan). Občinski uradnik je nonšalantno kar sam bistveno spremenil besedilo. Razpis dražbe izjemoma ni bil objavljen v rubriki za objavo prodaje občinskih nepremičnin na spletni strani občine Izola, kot je bila do takrat navada, ampak na napačni podstrani spletne strani (torej ne tam, kjer se objavlja prodaja vseh občinskih nepremičnin). Poleg tega dražbe niso oglaševali v nobenem mediju ali na kakršenkoli drug primeren način, kot to nalaga zakon – čeprav je šlo za prodajo največ vrednega občinskega zemljišča izmed vseh.  

4) Prerokba je še vedno držala kot pribita. Kakor je bilo prerokovano, se je dne 30. 9. 2019 dražbe udeležilo zgolj podjetje Projekt 2020 d. o. o. v lasti ruskega poslovneža Borisa Kopilevicha in kupilo zemljišče po izklicni ceni. 

5) Glede na to, da je bilo besedilo pogodbe ponarejeno in je to storilce skrbelo, so z namenom, da ponaredek ostane skrit, istega dne po zaključku dražbe izdali nalog za izbris objave dražbe s spletne strani – le za to konkretno dražbo, vsi ostali oglasi (stari tudi po nekaj let) so na strani ostali in so vidni še danes. Z izbrisom dražbe s spleta so zagotovili to, da je ponarejena pogodba obstajala le v treh izvodih (en izvod na občini, en pri kupcu in en pri notarju) in je bila tako varna pred razkritjem.

Osem mesecev pozneje, avgusta 2020, so na nacionalnem mediju objavili presenetljiv podatek, da je izolski župan osem mesecev po objavi dražbe s podjetjem BM 21 d. o. o.  (ki je po neverjetnem naključju v lasti istih dveh gospodov kot podjetje, ki je kupilo zemljišče) podpisal pogodbo za prodajo oljčnih dreves po ceni 243.719,00 evrov – čeprav je komisija Združenja sodnih izvedencev in cenilcev kmetijske stroke Slovenije ocenila, da so omenjena drevesa lahko vredna največ 20.000 evrov.

Tudi v tem primeru – razkritja nenavadne prodaje oljčnih dreves – se je župan izgovarjal, da je bila dražba kljub povezanim poslom legitimna. To je izjavil v razmerah, ko nihče še ni vedel, da je prišlo do zamenjave besedila pogodbe in da je že zaradi tega pravni posel ničen. 

Celotni primer bi se razpletal počasneje, če po srečnem naključju neznani žvižgač ne bi ponarejenega osnutka pogodbe, ki je ključni dokaz izpeljane goljufije, spravil v javnost. Župan je bil uradno obveščen, da je pogodba, ki jo je v imenu občine podpisal s podjetjem Projekt 2020 d. o. o. nična, ker Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnostih (ZSPDSLS-1) v členu 29 (v 5. odstavku) eksplicitno navaja, da: 

»(5) Ne glede na prejšnji odstavek je organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, za pravne posle ravnanja, pri katerih izhodiščna, izklicna ali pogodbena vrednost presega 500.000 eurov, dolžan pred javno objavo izvedbe postopka ravnanja pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla. Pravni posli nad 500.000 eurov, ki so sklenjeni brez predhodnega soglasja sveta samoupravne lokalne skupnosti, so nični.«

Župan ni organ, ki lahko razglasi pogodbo za nično. Ima pa pravico in dolžnost, da v danem primeru sproži sodni postopek za ugotavljanje ničnosti. Sodišče bi, upoštevajoč zgornji citat zakona, nesporno razglasilo pogodbo za nično. 

Župan do današnjega dne tega ni storil, ker je preprosto ugotovil, da ima naša zakonodaja luknjo, zaradi katere ga nihče ne more primorati k temu, da to stori, hkrati pa ne more nihče drug tega storiti namesto njega. Tako župan v vlogi storilca ohranja nično pogodbo v veljavi – in to na škodo občine, ki bi v primeru ničnosti dobila zemljišče nazaj. Upoštevajoč zneske, ki jih je iztržila pred kratkim na Maliji in Šaredu, bi v primeru razglasitve ničnosti in ponovne prodaje zemljišča v občinsko blagajno priteklo za 3 milijone evrov več, kot jih je dobila od podjetja ruskega poslovneža. Povsem razumljiv je interes Markočiča za nov štiriletni mandat, saj bo lahko le tako dodatna štiri leta preprečeval sodno razglasitev ničnosti nezakonite pogodbe – seveda, saj je za ruskega poslovneža ničnost vredna tri milijone evrov.

Zgornji potek dogodkov deluje zelo filmsko, a vendar se je v Izoli dejansko zgodil. Naj za lažje razumevanje te kompleksne prevare povzamemo bistveno: 

Najprej so obvestili ruskega poslovneža, naj odpre podjetje. Ko ga je 1. 7. 2019 tudi odprl, so takoj izbranemu cenilcu poslali nalog za cenitev vrednosti zemljišča, le-ta pa ga je ocenil vsaj milijon evrov pod realno vrednostjo. Na občinski svet so poslali standardni osnutek besedila pogodbe – da ne bi kdo kaj posumil. Dan po izglasovanju besedila na občinskem svetu je nekdo z županovim dovoljenjem spremenil ta osnutek besedila tako, da je v besedilo dodal dodatne oteževalne pogoje za potencialne kupce (glej 7. člen). Oglas dražbe so postavili na napačno podstran občinske spletne strani in ne na naslovnico, v rubriko, kjer oglašujejo prodajo vseh drugih občinskih nepremičnin. Ko je bila dražba zaključena in zemlja prodana edinemu dražitelju, so takoj dali izbrisati oglas dražbe (z gradivi, ki vsebujejo tudi spremenjeno besedilo pogodbe) s spletne strani (vse druge dražbe so pustili objavljene) z namenom, da bi umaknili sledi o tem, da so spremenili pogodbo (uničevanje dokazov). Tako spremenjeno pogodbo so podpisali pri notarju, zanašajoč se na to, da bodo dostop do podpisane pogodbe imeli le domnevni storilci – župan, notar in kupec. S tem so praktično izključili možnost, da se izve za spremembo pogodbe oziroma njeno ničnost. Da ne bo pomote, vse zgoraj navedene dokumente je podpisoval župan osebno. 

Do tu so se dogodki odvijali po zastavljenem scenariju. Načrte jim je prekrižal neznani žvižgač – strogo varovana skrivnost (spremenjena pogodba) je tako prišla v javnost in vse do specializiranega tožilstva v kazenskem postopku, ki poteka že leto dni.

Zgolj resnično naivni bi lahko verjeli, da Markočič od zgoraj opisanega ni imel osebne koristi. Da ni šlo za prazen nič, so tudi največji naivneži dojeli, ko je RTV Slovenija julija 2020 poročala o tem, da je osem mesecev po skriti dražbi in podpisani pogodbi za nezakonito prodajo občinskega zemljišča župan Izole – Danilo Markočič –drugemu podjetju istega ruskega poslovneža prodal svoja oljčna drevesa za 250.000 evrov. Šlo je za oljčnik na zemljišču Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki se ga ne more prodati – lahko se le prepusti v najem naslednjemu najemniku, ki odkupi le oljčna drevesa. Komisija Združenja sodnih izvedencev in cenilcev kmetijske stroke je vrednost županovih oljčnih dreves ocenila na največ 20.000 evrov. Izračun je preprost: 250.000 evrov – 20.000 evrov = 230.000 evrov. Kupnina za občinsko zemljišče je znašala 2,3 milijone evrov, 10-odstotna provizija bi torej znašala 230.000 evrov. Tudi po tem razkritju je Markočič še vedno vztrajal pri svojem – češ, da ni storil nič nezakonitega.

Tu bi lahko nastopil konec celotne zgodbe, vendar ni. Marca 2022 je namreč primer dobil nadaljevanje. Komisija za preprečevanje korupcije je od Direktorata za stvarno premoženje RS zahtevala pravno stališče o tem, ali lahko župan ali kateri drugi uradnik spremeni besedilo pogodbe občinskega sveta samovoljno, ali pa je obvezan spremembe poslati občinskemu svetu v potrditev (oziroma zavrnitev). 

Direktorat je bil precej jasen: župan bi moral spremenjeno besedilo pogodbe poslati občinskemu svetu v potrditev. Brez izrecnega soglasja občinskega sveta spremenjene pogodbe ne bi smel podpisati (ker zakon to prepoveduje, pravna posledica tega je ničnost pogodbe). Na podlagi stališča Direktorata za stvarno premoženje je Komisija za preprečevanje korupcije zavzela stališče, da je pogodba nična in pisno pozvala Nadzorni odbor Občine Izola k ukrepanju.

Župan je preko svojih ljudi Nadzornemu odboru onemogočil, da o tem odloča, ter ga primoral, da odločanje o nepravilnostih (in o tem, ali je pogodba nična) prepusti občinskemu svetu. Markočičeva računica je bila preprosta – zanašal se je na to, da ima v Občinskem svetu večino. Pred meseci je župan pred člani občinskega sveta skril dopis KPK tako, da občinski svet ni imel možnosti glasovati o ničnosti pogodbe, saj je župan pred svetniki skril dejstvo, da je KPK opozorila tako na ničnost kot na potrebo po ukrepanju. Občinski svet bo razpuščen ne da bi bil seznanjen z dopisom KPK.  

Zaradi vsega zgoraj navedenega specializirano državno tožilstvo, ki preganja posebne oblike kriminala, vodi preiskavo v zvezi s sporno prodajo občinskega zemljišča, v zvezi s prirejanjem javne dražbe vnaprej izbranemu kupcu ter vsaj še zaradi uničevanja dokazov – brisanja podatkov s strežnika. Da to preiskavo vodijo smrtno resno, so potrdile intenzivno in resno opravljene hišnih preiskave (30. junija letos) pri Markočiču in drugih vpletenih – tako na sedežu občine kot pri županu doma.

Med vsemi županskimi kandidati, ki jih bremenijo ovadbe in jih je v prispevku 7. 11. izpostavil 24ur.com, je težko najti tako očiten primer krivde kot v primeru izolskega župana. Iz tega gre sklepati, da naslednjo nedeljo Izolani ne bodo glasovali o tem, ali so za še en Markočičev mandat ali ne, temveč o tem, ali korupcijo podpirajo ali so proti njej. 

U. R.