Milan Bogatič v volilno tekmo z aktivno podporo Izole prihodnosti, Svobode ter Mefa in Izolanov

Izmed petih izzivalcev izolskega župana uživa največ podpore in tako tudi največ možnosti za zmago na županskih volitvah upokojeni direktor carinskega urada Milan Bogatič. V Izoli ga dobro poznajo, saj je do protestnega odstopa zaradi neukrepanja občine ob razkritju številnih nepravilnosti pri prodaji občinskih nepremičnin precej uspešno in tudi odmevno vodil nadzorni odbor občine Izola. Na podlagi ugotovitev preiskave, ki jo je vodil, je nepravilnosti pri prodaji občinskih nepremičnin v Izoli in Markočičevo vlogo pri tem pričelo preiskovati tudi specializirano državno tožilstvo. Ker so se ob tem na občini naredili Francoza, je odstopil iz nadzornega sveta. K povratku v politiko so ga s skupnimi močmi prepričali v civilni iniciativi Izola prihodnosti in največji vladni stranki Gibanje Svoboda, kot kandidata po meri Izole so ga prepoznali tudi Mef in okoli njega zbrani Izolani, ki že od leta 2006 tiho, a samozavestno plešejo po izolskem političnem parketu.

Izola prihodnosti, ki jo v iztekajočem se mandatu občinskega sveta zastopata Marko Treskavica in Nataša Čerin, se na volitve podaja pod okriljem stranke Gibanje Svoboda – v podporo Bogatičevi kandidaturi sta se gibanji dogovorili za enotno listo. V tem duhu je potekala tudi predstavitev. 

Tako Bogatič kot kandidatke in kandidati za občinski svet so poudarili sinergijske učinke sodelovanja med največjo vladno stranko in vedno močnejšo civilno družbo v Izoli. Kritizirali so včasih kar nerazumna ravnanja občine pod Markočičevo koalicijo in napovedali konkretna ravnanja s ciljem izboljšanja stanja v občini. Kot prioritete v prihodnjem obdobju so izpostavili predvsem revitalizacijo degradiranih območij, reševanje stanovanjske problematike mladih ter povišanje stopnje samooskrbe na podlagi naravnih in geografskih danosti. Konkretneje, s podporo resornega ministrstva, bodo pripravili vse potrebno za sprejetje občinskega prostorskega načrta po meri Izole in prebivalcev ter v skladu s sodobno urbanistično prakso. Ob tem nameravajo spodbujati podjetništvo, razvoj zagonskih podjetij in olajšati (vsaj birokracijo za) pridobivanje evropskih sredstev. Poleg zelenega preboja, tako z vidika energetike kot samooskrbe s hrano, nameravajo pri revitalizaciji degradiranih območij vzpostaviti športni center in zagotovili mladim infrastrukturo za ustvarjanje, delo in zabavo. 

Pri vsem naštetem računajo na »že zagotovljeno« pomoč in podporo Vlade RS in njenih ministrov. Zato so, tako Bogatič, prepričani, da lahko bistveno hitreje realizirajo zastavljene cilje, kot je to bila navada v preteklosti.

Predstavitev skupne liste Izole prihodnosti in Gibanja Svoboda je potekala po preizkušenem receptu sodelovanja lokalnih aktivistov in močne politične organizacije. Svoboda je poskrbela za formo, Izolani za vsebino. Zdi se, da bodo tudi v primeru zmage na volitvah občino vodili po podobnem ključu – Svoboda bo kot največja vladna stranka zagotovila pozitivno podporo in polno sodelovanje pristojnih ministrstev ter ostalih državnih organov pri reševanju izzivov, ki so in se še bodo pojavili pred Izolo, Izolanke in Izolani pa bodo te izzive prepoznavali in jih v dialogu s sokrajani tudi operativno reševali. Podpora Svobode pri premagovanju lokalnih težav in izzivov je tako pri Bogatiču kot pri Treskavici odigrala ključno vlogo z vidika potegovanja za možnost (so)odločanja o prihodnosti Izole. Iz opozicije težko spreminjaš Izolo in njeno prihodnost – tudi če si sam Izola prihodnosti. 

»Ne kandidiramo zato, da bi bili opozicija,« je dan pozneje na Placu zbranim Izolanom dejal Mef (rojen kot Drago Mislej) in dodal, da so to kljub temu Mef in Izolani tudi bili, saj »ne moreš kar z vsakim v koalicijo, sploh ne, če te ne povabi, ker ve, česa ne bomo tolerirali,« s čimer je v nekaj besed sintetiziral tako namen njegove liste po soustvarjanju izolske realnosti kot tudi praktične (in moralne) ovire, s katerimi se je pri udejstvovanju v lokalni politiki srečevala od nastanka leta 2006 do danes. 

Naj spomnim, MEF in Izolani so se zbrali leta 2006 z namenom »podpore kandidatu, ki potem ni bil izvoljen« ter od takrat do danes zrasli v pomembno politično silo v Izoli, ki je vse prej kot politična stranka. »V Izoli je problem, ker smo vsi levi,« se Mef pošali skupaj z zbranimi Izolani in nekoliko resneje doda, da je to morda tudi dobro, ker v lokalni politiki ne prihaja do delitev na ideološki osnovi, temveč predvsem glede praktičnih, za življenje občanov dejansko pomembnih vprašanj.

Vrstni red na listi za občinski svet MEF in Izolani pred vsakimi volitvami nekoliko premešajo – tiste, ki so bili v preteklosti na nižjih mestih, postavijo višje, in obratno. Brez vnaprej določenih formul, a vseeno z občutkom za pravičnost in upoštevajoč kompetence, razporejajo svoje člane po občinskih odborih in komisijah v okviru kvote, ki jim pripada glede na volilni rezultat. Kljub temu, da gre za ohlapno povezano skupino občanov, se lokalnih težav lotevajo tudi resneje kot tradicionalne politične stranke. Ves čas dajejo nevsiljiv vtis, da jih politika kot polje boja za oblast ne zanima, temveč si bolj želijo vsaj občine, ki bi bila odprta do lastnih prebivalcev, če že ni krojena čisto po njihovi meri.

»Zeleno barvo smo dali na plakate, da bo videti, da smo tudi ekološko usmerjeni,« zbranim pojasni tretjeuvrščeni na listi, Robert Turk, ki jih je oblikoval. Morda so se tako tudi nekoliko distancirali od barvne palete Gibanja Svoboda, ki je izolsko barvno kombinacijo uporabilo kar za grafično podobo stranke na državni ravni. To je, poleg odsotnosti interesa za tekmovalno komponento političnega boja, navidezno edina bistvena razlika med Mefovimi Izolani in tistimi iz Izole prihodnosti. Oboji so v procesu izbire kandidatov in njihovih izhodišč v obliki položajev na listi pokazali, da ima končni skupni uspeh prednost pred osebnimi ambicijami, čeprav brez njih v politiki – tudi lokalni – ne gre. Mef in Izolani onkraj meja izolske občine nimajo ambicij, ki bi presegale povezovanje obalnih občin z namenom izboljšanja kakovosti življenjskega okolja (samooskrba, ureditev obalnega prostora, iskanje ravnovesja med turizmom in prebivanjem, razvoj kmetijstva, obuditev primorskega vrveža, …). Bogatiča so vzeli za svojega, ker so ocenili, da ima od vseh kandidatov in potencialnih kandidatov največ možnosti in kompetenc, da »usmeri izolsko občinsko barko v pravo smer.«

Da so na pravi poti, se za konec pošali Bogatič, dokazuje tudi odziv politične konkurence na predvolilne plakate: »Od prvih deset plakatov, ki smo jih obesili, so že v prvih urah štiri poskusili sneti s plakatnih mest. Vemo, kdo je to počel, a ne bomo ukrepali. Njihov odziv nam samo vliva še več samozavesti.«

Program Svobode in Izole prihodnosti sta objavljena in dosegljiva na spletu, Mef in Izolani pa so vam tudi osebno na voljo praktično vsak večer na Placu (v Ljubljanski ulici), kjer se družijo in izmenjujejo poglede na vse, kar zadeva njihov kraj.

Željko Urumović