Kako je Popović omogočal bajne zaslužke svojim prijateljem na škodo občinskega premoženja

V pretekli številki smo pojasnili, kako je v Kopru za časa županovanja Borisa Popovića gradbena hobotnica izsiljevala podjetnike in obrtnike pri njihovih poskusih nakupa zemljišč za potrebe opravljanja njihove osnovne dejavnosti. Pri tem so akterji šli tako daleč, da so zemljišča, ki so jih na sumljiv način uspeli kupiti od občine, po večkratni ceni nudili v nakup tistim podjetjem, ki so bila izigrana v postopku prodaje. 

V prvih mandatih, ko nekdanji župan Boris Popović ni bil še toliko izkušen pri pretakanju občinskega premoženja v zasebne žepe, je na priložnosti za tako početje bolj čakal, kot jih ustvarjal. Zato ga je najbrž pogrelo pri srcu, ko se je po Kopru razvedelo, da potrebujeta vsaj dve podjetji, ki se ukvarjata s servisom in prodajo novih avtomobilov, prostor za širitev. Da ne bo pomote: ni ga veselil obet novih delovnih mest v Kopru in povečan priliv davčnih prihodkov od poslovanja teh podjetij v občinsko blagajno – nikakor ne. V tem je videl priložnost za realizacijo drugačnih ambicij. 

Občina pod njegovim vodstvom je najprej opravila pogovore s potencialnimi kupci in glede na njihove potrebe poiskala primerna občinska zemljišča, namenjena opravljanju tovrstnih gospodarskih dejavnosti. V enem izmed primerov – šlo je za zemljišče med Dolinsko cesto in Cesto Istrskega odreda v Prisojah – se je za nakup dogovoril konzorcij štirih podjetij s sorodno gospodarsko dejavnostjo (združeval je večje slovensko podjetje, ki ima prodajalne na obali, dva lokalna obrtnika in podjetnika ter tuje podjetje, ki je nameravalo širiti poslovanje tudi v Koper). Občina je objavila prodajo zemljišč in v javnosti in tudi sicer ves čas dajala vtis, da zemljišče prodaja z namenom zagotovitve potrebnih površin za nadaljnji razvoj lokalnega gospodarstva, vendar se je kmalu pokazalo, da je to počela s figo v žepu. Zemljišče je – namesto konzorcija štirih podjetij – kupilo kar prijateljsko podjetje nekdanjega župana Popovića, ki se je ukvarjalo z gostinsko dejavnostjo. Takrat je župan poklical enega izmed izigranih podjetnikov in mu dejal: »Preveč ste govorili naokoli, koliko boste ponudili, pa vas je nekdo prehitel za par evrov.« Ob tem je odveč dodati, da naši viri zagotavljajo, da podatka o tem, koliko bodo ponudili, niso razkrili nikomur, kaj šele da bi »preveč govorili naokoli.« Vseeno so, tako pravijo, sklepali, da je nekdo imel neverjetno srečo, da jih je premagal za nekaj evrov, vendar jim ni bilo jasno, kaj naj bi gostinec s tem zemljiščem počel. To je postalo jasno nekaj mesecev po prodaji, ko jim je kupec nekoč občinsko zemljišče ponudil v odkup – po približno 4,5-krat višji ceni, kot ga je sam plačal občini. Njegovo ponudbo so seveda zavrnili. Danes na tem zemljišču stoji trgovina tuje trgovske verige. 

Nato se je konzorcij razdružil in podjetniki in obrtniki so se lotili samostojnega iskanja manjših še primernih zemljišč za svojo obrt. Tu se je dodatno zataknilo – ker so zavrnili možnost, da bi kupili zemljišče od po 4,5-krat višji ceni od tiste, po kateri je zemljišče prodala občina, so nevede pristali na črni listi. Za kazen v Kopru ne bodo mogli kupiti ničesar, če bodo imeli Popović in pomagači količkaj besede pri tem. Zaradi tega je koprski podjetnik ostal brez licence za prodajo in servisiranje novih vozil znamke BMW, s čimer je bil ogrožen dolgoročni obstoj njegovega podjetja. 

Vseeno je vztrajal in od znanega slovenskega podjetja Trgoagro kupil zemljišče med Planetom Tuš in hitro cesto. Nakup je uspel, če ga spomin ne vara, ker Popović ni bilo v službi in občina ni uveljavila predkupne pravice – kar je sicer Popović rad počel, ko je želel preprečiti, da bi nekdo brez njegovega blagoslova kupoval nepremičnine v Kopru. V danem primeru Popoviću ni uspelo preprečiti, da bi se obrtnik izognil kazni, ker ni hotel za 4 ali 5 krat preplačati zemljišča med Dolinsko in Istrsko cesto. A vseeno ni nameraval kar odnehati, kajti, ko bi enega ne kaznoval, bi se mu uprli tudi drugi.

Ko je dal Popović leta 2011 na prodaj kup občinskih nepremičnin, je med drugim objavil prodajo manjšega kosa zemlje (parcela 1465/3 v k.o. Bertoki), ki je skupaj z obrtnikovim zemljiščem predstavljalo smiselno celoto, samostojno pa bilo neuporabno. Obrtnik (ime hranimo v uredništvu) je to zemljišče potreboval za to, da bi lahko zagotovil dovolj površine za postavitev ustreznih avtodelavnic in prodajnega salona, kar so pri hobotnici dobro vedeli. Da bi preprečil, da se mu ponovi zgodba z Dolinske, je obrtnik za zemljišče višal ponujeno ceno, vse dokler drugi dražitelji niso prenehali slediti višanjem. Kljub temu, da je za zemljišče dal veliko več, kot se mu je v izhodišču zdelo vredno, je čutil olajšanje, ker bo lahko zagotovil nove prostore in obnovil zastopstvo prestižne nemške avtomobilske znamke. Občina mu je že bila poslala pogodbe v podpis, podpisal jih je in vrnil občini v podpis. Nato je sledil šok: občina mu je vrnila že vplačani denar in občinska uslužbenka ga je po telefonu obvestila, da mu zemljišča ne bodo prodali. Občinarji pod Popovićem so nekako uspeli ubraniti to odločitev, da zemljišča kljub podpisani prodajni pogodbi ne bodo prodali. 

Da je šlo za očitno željo po kaznovanju neposlušnega obrtnika, je postalo jasno, ko je občina to zemljišče znova ponudila naprodaj in nato, ko je obrtnik vplačal varščino z namenom, da se udeleži dražbe, prodajo zopet prekinila. Tako je postalo več kot očitno, da Popović ne dovoli prodaje občinskega zemljišča obrtniku, ki se ni pustil izsiljevati. Še več kot to – cesti, ki pelje do zemljišča v lasti omenjenega obrtnika, je spremenil namembnost v navadno zemljiško parcelo in ukinil cestno razsvetljavo ter cesto (sedaj preoblečeno v zemljiško parcelo) ponudil naprodaj. Ko je postalo tudi njemu jasno, da obrtnik ne bo odnehal ter bo vztrajal pri poskusu nakupa te parcele, ko bo naprodaj, jo je občina umaknila s prodajnega seznama. Da bi čim bolj zagrenil življenje obrtniku in na ničlo znižal možnost, da tam postavi nameravane delavnice in prodajni salon ter parkirišče, je dal Popović kot župan ožje območje okoli omenjenih zemljišč prostorsko urediti drugače – s spremembo prostorskih aktov na način, da praktično nobeni gradbeni načrti ne bi bili uresničljivi. 

To je Popović pozneje izkoristil za prevaro v škodo pravoslavne skupnosti v Kopru. Tik pred volitvami, ki jih je pozneje izgubil, je sosednje zemljišče obljubil vernikom za izgradnjo pravoslavne cerkve. In to kljub temu, da je sam dal spremeniti akte tako, da mu je bilo več kot jasno, da cerkve na tej lokaciji ne bo moč graditi brez drastičnega posega v prostorske akte in načrte. Zvit, a kmalu razkrinkan načrt Popovića je bil sila preprost: vernikom obljubi, da jim bo dovolil tam postaviti cerkev, če kupijo zemljišče od občine. Ko so našli financerja, so zemljišče od občine tudi kupili. Nato je Popović izgubil volitve proti Alešu Bržanu in samo ugibamo lahko, kako bi vernikom, ki jim je obljubil cerkev, razložil, da je ne morejo zgraditi tam ter da jim je zemljišče prodal s figo v žepu. Sreča v nesreči – vsaj za Popovića, da je izgubil volitve, zaradi česar je lahko nonšalantno poskušal ustvariti vtis, da cerkve ne bo, ker tega ne dovoli novi župan. Tako je Popović poskušal zasaditi klin med novega župana in pravoslavne vernike. Navidez nepovezana zadeva, ki pa prestavlja dodaten dokaz in prikaz tega, kako je nekdanji župan zlorabljal županska pooblastila za obračunavanje z obrtniki in podjetniki ter za spletkarjenje v škodo lokalne skupnosti. 

Obrtnik iz Kopra je tako v rojstnem mestu ostal brez zastopstva ugledne nemške avtomobilske znamke, ker mu Popović ni dovolil kupiti zemljišča, potrebnega za zagotovitev najosnovnejših pogojev za opravljanje dejavnosti po standardih, ki jih določa ugledno nemško podjetje. Danes namesto lokalnega obrtnika to znamko v Kopru zastopa tuje podjetje. 

Opogumljeni z zgoraj opisanim primerom so Popović in pajdaši naivno poskusili igro prestaviti v višjo ligo. Tokrat so poskusili izsiljevati zastopnika druge ugledne skupine nemških avtomobilskih proizvajalcev s servisnimi in prodajnimi prostori v Kopru – skupino Porsche. Ko je Porsche Koper izrazil željo po nakupu občinske parcele, ki je mejila na njihovo parkirišče, je bila občina pod Popovićem navidezno ustrežljiva – zemljišče je uvrstila na seznam za prodajo, domnevno z namenom, da si kupec zagotovi dodatne parkirne površine zavoljo povečane prodaje vozil. Poleg njih bi nakup zemljišča, upoštevajoč rastoč pretovor avtomobilov v bližnjem pristanišču, lahko zanimal tudi Luko Koper. Zemljišče je nato od občine odkupilo podjetje Moto trade, ki je bilo pred tem in pozneje predmet interesa različnih državnih in pravosodnih organov zaradi dejavnosti, ki so potekale tudi v sodelovanju z občino Koper v času županovanja Borisa Popovića. 

Po naših virih, konkretno treh različnih (podatke, dokumentacijo in identiteto virov hranimo v uredništvu), je bila zaradi tega nakupa sprožena preiskava s strani organov pregona. Do sedaj smo uspeli izvedeti, da so določene osebe blizu Popoviću slovenskega predstavnika nemške avtomobilske družbe neuspešno prepričevale naj (ne brezplačno) pri lastnikih doseže, da bi omenjeno zemljišče odkupili od njih po skoraj milijon evrov višji ceni od te, ki jo je občini plačalo podjetje Moto trade. Danes dotično parkirišče uporablja Luka Koper. V drugih primerih je tudi Računsko sodišče RS našlo dokaze o kršenju zakonodaje pri transakcijah med podjetjem Moto trade d.o.o. in Mestno občino Koper iz časa županovanja Borisa Popovića. 

To sta dva konkretna primera prepovedanih in škodljivih nezakonitih praks ravnanja z občinskimi nepremičninami, ko je gradbena hobotnica pod Popovićem svojim prijateljem na nedovoljene načine omogočila pridobitev občinskih zemljišč, da so jih nato po bistveno višjih cenah preprodajali končnim kupcem ter za razliko v znesku kupnine vsakič znova oškodovali Mestno občino Koper. 

Pisali smo že o tem, kako je koprska gradbena hobotnica pod Popovićem ugrabila trg stanovanjskih novogradenj v Kopru, kako je ustvarjen sistem za oškodovanje občine pri prodaji njenih nepremičnin ter o tem, kako so poskusili izigrati in izsiljevati tuje investitorje v Kopru, pa kako so poskušali oškodovati domača velika podjetja ter lokalne obrtnike, ki so želeli širiti dejavnost … Pisali smo tudi o tem, kako je želel Popović, v sklopu tega in za lastno korist, spreti celo versko skupnost med seboj in v odnosu do občine. Pisali smo torej o različnih ravnanjih nekdanjega župana Popovića, ki bi jih z malo domišljije lahko ljudem bolj počasne pameti storilec prodajal kot robinhoodovska, čeprav je šlo za čisto običajen kriminal. V naslednji številki se bomo posvetili izboru Popovićevih šikaniranj navadnih občanov, kmetov, dijakov, novinarjev, policistov, taborniških društev in ostalih posameznikov ter organizacij, ki se niso podredile njegovim osebnim kapricam. Obenem se zahvaljujemo za vse informacije in dokaze, ki nam jih dostavljate bralci, ter vas pozivamo, da to počnete z enako vnemo še naprej. 

U. R.