Pregled 13. kroga Prve Lige Telemach
Simon Valant analizira 13. krog Prve lige Telemach.
V 13. krogu Prve lige Telemach strelci niso bili razpoloženi. Na petih obračunih smo videli le sedem zadetkov, kar je najnižje število v aktualni sezoni. Vse oči so bile uprte v večni derbi, ki je znova poskrbel za precej drame in zmago Olimpije.
NK Celje – NK Tabor Sežana 1:0
Povratek trenerja Kosića na kraj »zločina,« kjer je z ekipo iz Celja postal državni prvak, so skušali Celjani izkoristiti za nov začetek zmagovalne poti, ki je bila prekinjena v minulem krogu. Grofje so na Stadionu Z’dežele še neporaženi, toda Tabor Sežana je ekipa, ki je nogometašem iz mesta ob Savinji poleg Mure zadala edini prvenstveni poraz do zdaj.
Strelci na medsebojnih tekmah pogosto niso razpoloženi, vselej pa gre za čvrste in izenačene dvoboje. Spopad teh dveh ekip se je v zadnjih osmih prvoligaških obračunih kar petkrat končal z izidom 1:0 v korist ene izmed ekip – trikrat zmaga za Celjane, dvakrat so slavili Kraševci.
Precej presenetljivo so srečanje bolje odprli gostje s Krasa, ki so bili skozi celoten prvi polčas morda malce boljši nasprotnik. V prvem delu igre sta obe ekipi igrali dokaj zadržano, kar je prispevalo k temu, da nismo videli nobene res prave priložnosti pred vrati Rozmana oziroma Koprivca.
Se je pa Celjanom v sodnikovem dodatku ponudil udarec iz prostega strela, ki ga je fantastično realiziral Popovič. Nekdanji reprezentant je bil zagotovo eden izmed najboljših posameznikov na terenu, natančno pa je meril iz kakšnih 25-ih metrov od vrat Koprivca.
Domači nogometaši so v drugem polčasu pričakovano prevzeli vajeti igre. Dobro so »skrili žogo« nasprotniku in igrali na posest, ki je bila na koncu obračuna kar 68 odstotno na njihovi strani. Preko Popoviča so si priigrali tudi nekaj zrelih priložnosti, ki pa so jih zapravili Matić, Matko in Bizjak, na drugi strani pa Češnjice niso uspele prikazati podobnega nivoja igre kot v prvem polčasu.
Nezbranost pri zaključku akcij Sežane se ponavlja iz tekme v tekmo, kar dokazuje tudi dejstvo, da gre za najmanj učinkovit napad lige. Prigarana zmaga Celja je poskrbela, da so Kraševci še devetič zapored ostali brez zmage med prvoligaško konkurenco, varovance Pylypchuka pa je poslala nazaj na zmagovita pota.
NK Domžale – NK Bravo 0:0
Na zadnjih štirih medsebojnih obračunih so vselej slavili nogometaši Rumene družine, toda tokrat Šiškarji v Športni park Domžal prihajajo z najboljšo možno popotnico, in sicer z ekstremno visoko zmago nad vodilno ekipo prvenstva.
Domžalčane še naprej tare to, da gre za izredno pomlajeno ekipo, ki je neizkušena in premalo zrela. Napake v samih zaključkih tekem, torej v zadnjih 15-ih minutah obračunov, so jih stale kar 15 točk. Kot prilivanje olja na ogenj pa trenerju Rožmanu še naprej precej preglavic povzroča dejstvo, da ne more računati na nekatere izkušene in pomembne člane ekipe, kot so Husmani, Klemenčič ter Vuk, ki bi v ekipo prinesli primanjkljaj zrelosti in izkušenj. Seznamu sta se nedavno pridružila še Schoissengeyr in Offenbacher, poleg tega pa ima prepoved nastopa še domžalski najboljši strelec Durdov.
Prava taktična bitka se je bila ob Kamniški Bistrici. Kar se tiče kombinatorike, nismo videli nič posebnega. Zelo konkretno in disciplinirano so stali eni ter drugi pred svojim kazenskim prostorom, zato je bilo priložnosti za zadetek zelo malo.
Najnevarneje je bilo v 19. minuti ob poskusu Kovačevića, ki je zatresel prečko. Edina resna priložnost za Šiškarje pa se je ponudila šele v 85. minuti, ko je z glavo poskušal Štor, a je odlično posredoval Mulalić. To je bil tudi prvi in edini strel Brava v okvir vrat nasprotnika.
Domžalčani so bili rahlo boljši nasprotnik, a so večino časa zgolj pletli mrežo okoli obrambne postavitve Brava in držali posest, ki je bila občutno večja na njihovi strani. Ni šlo za predstavo, ki bi ravno navdušila nogometne sladokusce, so pa na svoj račun prišli ljubitelji taktično obrambne in premišljene igre. Ekipi sta četrtič v sezoni ohranili čisti mreži, o njuni precejšni enakovrednosti pa priča dejstvo, da ju še naprej loči zgolj ena točka na razpredelnici.
NŠ Mura – Kalcer Radomlje 3:0
Mlinarji na zmago v prvenstvu čakajo vse od tretjega kroga, torej več kot dva meseca, ko so se veselili v Novi Gorici. Nekaj upanja za Radomljane vliva dejstvo, da strateg Bašić na treh tekmah z Muro, ko je igrala pod taktirko Damirja Čontale, beleži dve zmagi in remi.
Muraši so v zadnjem obdobju uspeli nazaj ujeti tisti napadalni slog igre, kjer prihajajo do številnih priložnosti za doseganje zadetkov. V zadnjih štirih tekmah so namreč dosegli devet zadetkov, tokrat pa jim je nasproti stala obramba, ki je doslej prejela največ golov v ligi, zato je bilo znova pričakovati kakšen zadetek v mreži Velića.
Zadetek se je zgodil precej prej kot je bilo pričakovati, in sicer v 3. minuti, ko je Ševelj slabo izbijal žogo direktno v noge Maruška, ki je zaposlil izjemnega Dakuja, ta pa je z roba kazenskega prostora natančno meril v bližnji vratarjev kot.
Atomski začetek Mure se je nadaljeval, za kar so bili črno-beli nagrajeni z novim zadetkom. Po desni strani je v napad potegnil Kous in asistiral za Tia Cipota.
Mlinarji so si priigrali najlepšo priložnost preko Soklerja, a jim je veselje preprečila prečka. Muraši so po vodstvu pretili iz protinapadov in sredino igrišča prepustili gostom. Ti so imeli tako več žoge v svoji posesti, ki pa je bila bolj jalova in plod tega je bilo hitro vodstvo domačih.
V drugem delu igre je Velić dobro zaustavil strel Kousa, toda nekaj minut kasneje je ostal povsem brez moči, ko je znova udaril Daku. Zelo slabo so bili postavljeni Mlinarji, kar sta v protinapadu izkoristila Daku in Tio Cipot. Slednji je zaposlil kosovskega napadalca, ki je s preigravanjem osmešil Vrhovaca in nato matiral še vratarja gostov.
Kosovski stroj za doseganje golov je tako proizvedel že deseti zadetek v aktualnem prvenstvu in precej beži ostalim zasledovalcem na listi strelcev. O njegovi izjemni formi veliko pove dejstvo, da gol doseže na vsaki 102 minuti, s čimer je uspešnejši celo od Primoža Glihe, ki je v sezoni 1993/94 mrežo zatresel vsakih 136 minut.
Daku in druščina so poskrbeli za šesti poraz Radomljanov, ki so tako zbrali le tri točke na zadnjih devetih tekmah, za nameček pa še izpadli iz pokalnega tekmovanja po porazu proti Bravu. Muraši so se prvič v tej sezoni veselili treh točk na dveh povezanih tekmah, vpisali pa so povsem zasluženo in zanesljivo zmago.
FC Koper – ND Gorica 1:1
84. prvoligaški primorski derbi nam je tokrat ponudil spopad drugega najmanj učinkovitega napada v ligi proti najbolj uspešni obrambi. Obračun so morali Koprčani odigrati brez trenerja Zeljkovića, saj je v preteklem krogu v Ljudskem vrtu prejel še drugi rumeni karton v letošnji sezoni, zato ni imel pravice biti na klopi ob igrišču. Koper že tri tekme zapored ni prejel zadetka, hkrati pa je ob tem vpisal še tri zmage.
Goričane je doletela sprememba na predsedniškem položaju, funkcijo je namreč prevzel Uroš Blažica, zato je bilo zanimivo spremljati, kakšen vpliv bo to imelo na nogometaše.
Na začetku se je zdelo, da je to vlilo pozitivno motivacijo igralcem Gorice, saj so že kaj kmalu povedli. Urbančič in Krajnc sta z dobro dvojno podajo po levi strani izigrala obrambo Kanarčkov, nato pa je 21-letni bočni branilec poiskal Velikonjo, ki je zapečatil krasno akcijo Goričanov in dosegel svoj četrti zadetek v aktualni sezoni.
Izjemni napadalec, rojen v Šempetru pri Gorici, je bil znova navdihnjen v 34. minuti, toda prelep zadetek iz prostega strela mu je preprečila prečka. Srečanje je bilo odprto in zanimivo. Gostje so po doseženem zadetku še naprej napadali, a tudi pri igri Kopra ni manjkalo idej in želje, toda vselej so bili prisebni gostujoči nogometaši.
Vse do uvodne minute drugega polčasa, ko so povsem pozabili na Edomwonyija, ki je izkoristil sijajen predložek rezervista Kambiča. Žoga za hrbtom Likarja je povsem presekala igro Gorice, ki je bila le še bleda senca same sebe iz prvega polčasa. V drugem delu so odigrali povsem brez ambicij po napadanju, medtem ko so domači krenili v popolno ofenzivo z zelo tvegano igro. Priigrali so si številne priložnosti za dosego preobrata, a bili premalo natančni v zaključku akcij.
Na koncu so bili varovanci Srebrniča lahko precej bolj zadovoljni z delitvijo točk na Bonifiki, saj so Koprčani res pokazali, da premorejo več kakovosti, nenazadnje pa so pokazali tudi bistveno več želje po tem, da bi se rezultat spremenil. Kanarčki svoje premoči v drugem polčasu niso uspeli kronati, kar je privedlo do njihovega prvega remija v tej sezoni.
NK Olimpija Ljubljana – NK Maribor 1:0
Ekipi sta v 150. večni derbi vstopili iz vodilnega in četrtega mesta na tabeli. Dvoboj dveh najbolj učinkovitih ekip v letošnji sezoni, ki pa na medsebojnih tekmah redko poskrbita za veliko število zadetkov. Štajerci v Stožicah niso uspeli slaviti že vse od septembra 2019, torej kar pet tekem. Tokrat ob igrišču ni smel biti trener Krznar, ki si je v minulem krogu prislužil drugi rumeni karton, s tem pa prepoved vodenja ekipe.
Zmaji so že v prvem delu obračuna prevzeli pobudo na igrišču. Igra je bila zelo čvrsta in agresivna na obeh straneh, kot se za takšen derbi tudi spodobi, toda brez pravih priložnosti. Oboji so dovolili izredno malo prostora drug drugemu.
Precej dramatično je bilo v sodnikovem podaljšku, ki je bil zelo dolg, saj je bila tekma vmes zaradi metanja bakel in gostega dima prekinjena. Najprej je Sešlar z glamurozno podajo našel Rui Pedra, toda izkazal se je vratar Jug, ki se je po dolgi poškodbi znova znašel v začetni enajsterici. Kmalu je sledil grob prekršek Karića nad portugalskim napadalcem Pedrom, za kar se je sodnik Perić po ogledu posnetka odločil, da dejanje »nagradi« z rdečim kartonom. Sledila je še ena priložnost za Portugalca, toda izjemno je znova posredoval mariborski vratar.
Igra je bila nekako bolj na strani Olimpije, pričakovati pa je bilo še močnejši pritisk domačih. Mariborčani so bili primorani, da se branijo na vse pretege, kar jim je tudi dobro uspevalo. Toda bolj kot se je srečanje bližalo koncu, bolj se je zdelo, da jim pojenjajo moči. V 73. minuti se je znova v lepi priložnosti znašel Pedro, ki ni uspel izkoristiti sijajnega prodora in podaje Ziljkića. Pritisk zeleno-belih se je nadaljeval in stopnjeval. Še v isti minuti se je z izjemno podajo ponovno razdajal 26-letni reprezentant Bosne in Hercegovine, a je Sešlarju zadetek preprečila prečka.
V 84. minuti je bil prav Ziljkić tisti, ki je z odlično podajo znova zaposlil soigralca, toda poskus Samuela Pedra je odbil Jug, ki je bil vsekakor najboljši posameznik Vijolic. Zdelo se je, da bodo Mariborčani iz prestolnice odnesli »celo kožo« in da so vrata gostov zakleta za Ljubljančane, toda sledila je dosojena najstrožja kazen v korist domačih. Kvesić je preigraval in močno ustrelil, njegov strel pa je z roko blokiral Mitrović, kar je po ogledu posnetka opazil tudi sodnik Perić in tako pokazal na enajstmetrovko. V sodniškem dodatku jo je izvedel prav 30-letni vezist, ki jo je tudi priigral. Vratar Jug je sicer izbral pravo smer, toda strel Kvesića je bil dovolj močan in natančen, da je spravil Stožice v delirij.
Sodniški dodatek je bil dolg kar 12 minut, zaradi nove prekinitve sredi drugega polčasa, iz podobnih razlogov kot v prvem delu, a tudi to ni bilo dovolj, da bi Mariborčani uspeli priti do izenačujočega zadetka.
Derbi je bil zelo čvrst, trd in z ogromno prekinitvami, a vendarle je številčna premoč prispevala k dominantni igri ljubljanske Olimpije, ki je s to zmago Mariboru pobegnila že na visokih 16 točk. To za Zmaje predstavlja že enajsto zmago in dodatno utrditev na prvem mestu lestvice, medtem ko so Mariborčani ob porazu nazadovali po lestvici na peto mesto.
V naslednjem krogu bodo nogometaši Olimpije gostovali pri Gorici, Mariborčani bodo v Ljudskem vrtu gostili nekdanjega trenerja Vijolic, Simona Rožmana, Muraši bodo svojo tretjo zaporedno zmago iskali na Krasu pri Sežani, Celjani pa se bodo v Šiški pomerili z Bravom.





