Kar se Janezek nauči, to lahko Janez proda
V kakšni meri vpisna mesta za študijske programe odražajo potrebe po posameznih poklicih
V poletnih mesecih se nova generacija študentov vpisuje na izbrane študijske programe. V tem času ponavadi izplujejo na površje znane dileme o omejevanju vpisa, ki je za nekatere prava pot za reševanje problema zaposljivosti. Spomnimo, da je prejšnja vlada zavirala soglasje k razpisu za vpis na fakultete, ker po Janševih besedah vpisna mesta na javnih fakultetah ne morejo biti zbirka želja, pač pa je treba zadostnemu številu mladih omogočiti, da se vpišejo na programe, ki izobražujejo za ključne poklice prihodnosti.
Na drugi strani so rektorji opozarjali na razpoložljivost kadra in infrastrukture fakultet, strokovnjaki pa so spomnili na hitro spremenljivost trga dela, na to, kako težko je danes napovedati, kateri bodo poklici prihodnosti čez pet, ko bodo letos vpisani študentje šli na trg dela. Zdi se, da bi omejevanje vpisa s strani države po nepotrebnem zožilo izbiro študentov in preprečilo uresničitev njihovih študijskih želja. Drži pa, da bi recimo lahko v srednji šoli dijake v četrtem letniku bolj kvalitetno seznanili s priložnostmi in možnostmi zaposlitve na trgu dela, kot tudi s tistimi znotraj sistema izobraževanja. Zavedati se je treba, da je v današnji družbi stalnega izobraževanja diploma le osnovni gradnik in podlaga za interdisciplinarne nadgradnje. Danes prehod iz prvostopenjskega študija sociologije na recimo učenje programiranja ni nič nenavadnega.
Poglejmo nekaj primerov študijev, ki imajo majhne zaposlitvene možnosti. Eden od njih je študij astrofizike. Končan študij fizike in astrofizike da diplomantom dovolj široko znanje in sposobnost reševanja problemov, a zaposljivi so predvsem v šolstvu in v majhnem delu gospodarskega sektorja, recimo na delovnem mestu modeliranja v zavarovalnicah. Astrofiziki, ki želijo še naprej delati na področju astrofizikalnih dejavnosti, se lahko zaposlijo predvsem na Fakulteti za matematiko v Ljubljani ali na privatni Univerzi v Gorici. Nekaj je zaposlenih na Centru za astrofiziko in kozmologijo.
Koliko je razpisanih vpisnih mest za študij astrofizike, je odvisno tudi od financiranja znanosti nasploh in od uspešnosti posameznih skupin pri pridobivanju raziskovalnih projektov. Na Fakulteti za matematiko je na magistrski stopnji astrofizike razpisanih 15 rednih in 5 izrednih vpisnih mest. Na Univerzi Nova Gorica pravijo, da v zadnjih letih zanimanje narašča, vendar niso zapolnjena vsa od razpisanih 30 mest.
Naslednji primer »odvečnega« študija je klasična filologija. Gre za interdisciplinarni študij latinskega in grškega jezika in kulture. Kadar nam nekdo razkrije, da študira klasično filologijo, sledi vprašanje: »In kaj boš s tem počel?« Študij klasične filologije povečini ustvarja srednješolske učitelje in profesorje, ki bodo izšolali nove rodove latinistov in grecistov. Za redni dvopredmetni študij je razpisanih 12 mest, v prvem roku letos so se prijavili zgolj trije, lansko leto je bilo zapolnjenih vseh razpisanih 10 mest. Za nekatere profile humanističnih študijev specifičnih delovnih mest tako rekoč ni na voljo. Takšne razmere so seveda težava za tako izobražene iskalce dela, ki so zato pogosto zelo veseli vsakršne zaposlitve. Tudi takšne, ki z njihovo strokovno usposobljenostjo ni posebno tesno povezana. Morda bi Janšo prepričal argument, da znanje klasičnih jezikov ni odvečen študij, saj omogoča študiranje in razumevanje drugih humanističnih disciplin, recimo umetnostne zgodovine in filozofije. In nenazadnje – filologi se ukvarjajo z genezo kontinenta, na katerem živimo.
Potrebe trga dela so seveda eden od kriterijev, ki ga je treba upoštevati tako pri pripravi študijskih programov kot tudi pri določanju vpisnih mest, vendar nikakor ne more biti edini ali pa najpomembnejši. Študijski programi, ki jih potrebuje trg dela, se razvijajo dolgoročno, skupaj z gospodarstvom in drugimi nastajajočimi potrebami družbe, sprotne prilagoditve zaradi nenadnih sprememb na trgu pa se opravljajo skozi manjše in hitrejše spremembe študijskega programa. Obstajajo tudi specializirani študiji, ki so potrebni zaradi ohranjanja splošnega standarda znanja in razvoja celotnega šolskega sistema ter udeležbe države s specifičnimi strokovnjaki v globalnih projektih. Eden od primerov, zakaj trg dela in majhno zanimanje za študij ne moreta biti absolutna kriterija, je nedavna ukinitev magistrskega študija slavistike na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu, ki je med drugim ponujal tudi študij slovenskega jezika.
Vlada je iz rokava nemudoma potegnila argument nacionalnega interesa, da stalni in kakovostni študij slovenščine skrbi za ogroženo slovensko manjšino v Zvezni deželi Koroški. Kriterija številčnosti in zaposljivosti tukaj nimata česa iskati. A na avstrijskem ministrstvu so uporabili prav ta argumenta in izjavili: »V očeh ministrstva so študentje žal osnova za financiranje študija.« Rudi Vouk je glede utemeljitve univerze, da je premalo študentov za ta študij, dejal, da je to težava, a opozoril, da je bilo njihovo število pred nekaj leti »še kar visoko« in da lahko hitro pride do spremembe, kar malo spominja na tezo, da se bo tudi trg dela čez desetletja lahko spremenil, enako kot etnična sestava države. Oboje sta dolgoročno, v globalnem svetu, nestabilni postavki. Če zagovarjamo ohranitev študija slovenščine, kljub temu da vpisanih praktično ni več, lahko zagovarjamo tudi študija astrofizike in filologije, saj pri pridobivanju znanja ne gre za preprosto relacijo študij – zaposlitev. Ob tem velja reči, da problem ni samo na strani izobraževanja, ampak še kako na področju zaposlitvenih politik države.
