Opoziciji vabilo k partnerstvu s cilji ustavnih in sistemskih sprememb ter razvojem gospodarstva
Premier Janez Janša je parlamentarnim strankam in poslancema narodnih skupnosti poslal vabilo k partnerstvu za uspešno Slovenijo. Med cilji so v dokumentu izpostavljene ustavne in sistemske spremembe ter razvoj gospodarstva. Tako tudi opoziciji ponujajo sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje, je poudaril Vinko Gorenak iz kabineta predsednika vlade.
Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi ponujenega partnerstva dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Gorenak, želijo povabiti poslanske skupine opozicije, da dajo na razpolago svoje znanje, saj jih vabijo, da sooblikujejo zakonodajo, ki bo nastajala v tem mandatu. “Nikakor si ta koalicija in ta vlada ne predstavlja, da ima vse znanje in da je najpametnejša na tem svetu, ampak želimo in vemo ali pa spoštujemo tudi znanja, ki so v opozicijskih poslancih, v opozicijskih poslanskih skupinah,” je dejal.
Osnutek pripravljenega dokumenta, ki so ga v podpis poslali predsednikom parlamentarnih strank in poslancema narodnih skupnosti, predvideva, da bi koalicijsko usklajene zakone, ki se bodo obravnavali po rednem postopku, in omnibusne zakone najmanj deset dni pred obravnavo na vladi posredovali podpisnicam partnerstva, ki se lahko vključijo v njihovo oblikovanje.
“Naša želja sicer je, da potem podprejo zakonodajo, vendar tega niso obvezni,” je dejal. Poudaril je, da opozicija ne bi imela nobenih obveznosti, “zlasti ne pri glasovanju v državnem zboru”.
Prav tako bi lahko opozicijske stranke v skladu s predlaganim dokumentom predlagale tudi svoje predloge zakonov. “Seveda bomo take njihove predloge dali v mnenje in stališče pristojnemu ministru, vladi, jih skušali dopolniti, če bomo mislili, da je treba zadeve dopolniti, spremeniti,” je dejal. Kot je napovedal, je tako tudi vladna koalicija pripravljena podpreti opozicijske predloge zakonov, če bodo ti usklajeni “do take mere, kot si to pravzaprav želimo”.
V skladu z osnutkom bi vlada vsem podpisnikom partnerstva predložila časovno določen normativni program aktivnosti vlade za vsako tekoče leto. Podpisniki pa bi ustanovili svet partnerstva kot usklajevalno telo za usklajevanje predlogov zakonov in drugih aktov, v katerem bi bili vodje poslanskih skupin podpisnic partnerstva in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za koordinacijo dela med vlado in DZ.
Njemu bi ministrstva tudi poslala koalicijsko usklajene zakone pred obravnavo na vladi, ta bi jih posredoval podpisnicam partnerstva. Opozicijske podpisnice ali predstavnika narodnih skupnosti bi lahko v naslednjih dneh sporočili, ali zakonske predloge podpirajo oz. ali imajo kakšne pripombe, predloge pa bi nato obravnaval svet partnerstva.
Osnutek tako vključuje predvsem protokol o sodelovanju, ne pa tudi konkretnih projektov. Je pa v dokumentu navedeno, da bi partnerstvo med drugim sklenili zavedajoč se, da je pred njimi obdobje, v katerem je treba izpeljati nekatere ustavne spremembe in nekatere sistemske reforme, v katerem želijo pospešiti gospodarski razvoj in posledično dvigniti blaginjo prebivalcev in v katerem je treba pomembno izboljšati javnofinančno sliko Slovenije.
Gorenak je v zvezi z omenjenimi ustavnimi spremembami pojasnil le, da gre za tiste, ki so navedene v koalicijski pogodbi.
Ob tem je Gorenak zanikal, da bo Resnica, če podpiše partnerstvo, tudi uradno postala del koalicije. Pojasnil je, da jim priznavajo “status opozicijske stranke, tako kot oni sami to želijo”. “Mislim, da podpis tega sporazuma ne pomeni vstopa v koalicijo,” je dejal.
Bolj zanimivo pa po njegovih besedah je, zakaj bi v Svobodi, Levici in Vesni ter SD zavrnili ponudbo. “Pustimo, mogoče ne bo tako, ne vemo,” je sicer dejal. Ob tem pa je dodal, da bi to zavrnitev razumel kot “dejstvo, da obstajajo neki drugi razlogi, in ne vsebinski”. “Če bo prišlo do nesodelovanja katerekoli opozicijske stranke, bom jaz razumel, da ne želijo svojega znanja, ki ga zagotovo imajo, dati na razpolago državljanom in sooblikovati zakonov na način, kot oni mislijo, da je prav. Drugega jaz ne morem reči in drugače se ne da razumeti nesodelovanja,” je dejal.
Gorenak se je odzval tudi na potezo opozicije, ki danes v DZ vlaga predlog za spremembo ustave za uvedbo 18 volilnih enot in relativnega preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Partnerstva sicer še ni, ampak če bo do njega prišlo ali ne, je za sprejem takega zakona potrebna dvotretjinska večina in brez vladnih strank to ne bo šlo, je pojasnil.
V zvezi s polemičnimi razpravami v DZ v zadnjih tednih in z za nekatere spornim vedenjem nekaterih poslancev, glede česar bodo danes govorili tudi na posvetu pri predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću, pa je Gorenak pojasnil, da je bil tri mandate poslanec in da “pride do situacij, ko je človek malo ostrejši”. Pri tem ne verjame v sankcije, saj je zanje potrebna dvotretjinska večina, ki jo je težko doseči. “Jaz bi veliko raje stavil na individualni odnos posameznega poslanca do teh vprašanj,” je dejal. Ob tem je dodal, da izrečena žalitev v parlamentu več pove o tistem, ki jo izreče, kot pa o tistem, ki mu je namenjena.
