Sejanje pšenice se po ekonomskih merilih kmetom ne izplača

Pridelava pšenice se po ekonomskih merilih ne izplača, je na dnevu pšenice v Rakičanu poudaril predstojnik katedre za agrarno ekonomiko na mariborski fakulteti za kmetijstvo Črtomir Rozman. Za STA je ocenil, da bodo v letošnji sezoni lastne cene pridelave zelo verjetno presegle prodajne, kar pomeni, da kmetje ne bodo pokrili niti svojega dela.

Rozman je pojasnil, da takšna razmerja na dolgi rok vodijo v stagnacijo pridelave. Čeprav se kmetje na spremembe cen odzivajo, je ta odziv razmeroma šibek, zato se površine s pšenico postopno zmanjšujejo. Letos dodatni pritisk na odkupne cene predstavlja tudi sprostitev uvoza ukrajinskega žita na trg EU.

Po njegovih besedah dolgoročni obeti za pridelavo pšenice niso ugodni, saj cene kmetijskih pridelkov zaradi tehnološkega napredka in globalizacije dolgoročno padajo, hkrati pa stroški, zlasti za energente in gnojila, naraščajo. To dodatno poslabšuje ekonomiko pridelave.

Analize, ki jih je predstavil, kažejo, da znižanje cene pšenice neposredno vpliva na zmanjšanje posejanih površin v naslednjem letu. Ob enoodstotnem padcu cene se površine zmanjšajo za približno 0,21 odstotka. Kljub temu je cenovna elastičnost nizka, kar pomeni, da se kmetje na cenovne spremembe odzivajo omejeno.

Na dolgoročno zmanjševanje površin po njegovih besedah pomembno vplivajo tudi strukturni dejavniki, kot so urbanizacija, staranje kmečkega prebivalstva, zmanjševanje števila kmetij ter spremembe v subvencijski politiki in konkurenca drugih poljščin. Gre za kombinacijo gospodarskih pritiskov in demografskih sprememb.

Rozman je izpostavil tudi strukturo pridelovalcev, saj več kot polovica od približno devet tisoč kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo pšenico, obdeluje manj kot en hektar površin, kar dodatno omejuje ekonomsko učinkovitost.

Med možnimi ukrepi za izboljšanje razmer je omenil proizvodno vezana plačila, zniževanje stroškov pridelave, denimo z novimi načini obdelave tal, ter boljše upravljanje skladiščenja in prodaje, čeprav so ti ukrepi povezani z visokimi investicijami in negotovimi učinki.

Ob tem je bil zelo kritičen do skupne kmetijske politike EU, za katero meni, da ne zagotavlja zadostne samooskrbe. “Skupna kmetijska politika evropske unije je kriminalno napačna že nekaj let”, je povedal Rozman in dodal, da bi popolna prepustitev trgu vodila v koncentracijo pridelave na nekaj velikih kmetijah in opuščanje obdelovalnih površin, kar bi imelo negativne posledice za prehransko varnost.

Kot ključni izziv je Rozman izpostavil zagotovitev ekonomske vzdržnosti pridelave pšenice v Sloveniji, kar bo po njegovih besedah zahtevalo temeljit premislek obstoječih politik in prilagoditev realnim razmeram v kmetijstvu.

Dan pšenice so pripravili Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, Kmetijski inštitut Slovenije, mariborska fakulteta za kmetijstvo, podjetje Panvita in Biotehniška šola v Rakičanu.