Prek centra za kadre v pol leta izpeljanih 40 javnih natečajev za državne organe

Tako bo prek centra prvi del natečajnega postopka odslej potekal za vsa ministrstva z organi v sestavi, vladne službe ter vse upravne enote. Izjema so zaposleni v policiji, vojski, obveščevalnih službah in pooblaščene uradne osebe v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, pri katerih so zaradi specifik dela postopki ostali nespremenjeni.

Čeprav se lahko v natečajne postopke prek centra vključijo tudi drugi državni organi in občine, se za to še ni odločil noben drug državni organ, od 212 občin se jih je t. i. internemu trgu dela pridružilo le pet (Komenda, Markovci, Sevnica, Kranjska Gora in Sveti Jurij ob Ščavnici). Zanje center še ni opravil nobenega javnega natečaja, je pa po besedah Mišić Pogorevc interni trg dela zanje zanimiv tudi zaradi internih natečajev, ko kandidate iščejo znotraj organov državne uprave in občin.

V pogovoru za STA je med ključnimi spremembami za kandidate navedla lažje spremljanje objav javnih natečajev, saj jih center objavlja enkrat tedensko, ob petkih, kot tudi poenoten in poenostavljen postopek prijave. Izpolnitev prijavnega obrazca poteka prek e-uprave.

Ker je e-uprava povezana z nekaterimi uradnimi evidencami, denimo centralnim registrom prebivalstva in evidenco višješolskega izobraževanja, se v obrazec avtomatično prepišejo osnovni podatki kandidata in podatki o njihovi izobrazbi. Pogovarjajo pa se še z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bi se iz njihovih evidenc avtomatično izpisali tudi podatki o delovni dobi kandidata in zaposlitvah.

Prednost takšnega načina je, da organom teh podatkov ni treba preverjati, saj gre za podatke iz uradnih evidenc, za kandidate pa se zmanjša možnost napak. Sistem kandidate sproti opozarja na napake pri vnosu, kar je pomembno tudi zato, ker nov zakon ne omogoča več naknadnega dopolnjevanja nepopolnih vlog. Nepopolna vloga pomeni, da je kandidat iz postopka izbire izločen, je pojasnila.

Število takšnih primerov je sicer po njenih besedah zelo nizko, opažajo, da še najpogosteje do napak prihaja pri kandidatih, ki morajo še sami vpisati podatke o izobrazbi.

Poročilo na podlagi odgovorov kandidatov generira sistem avtomatično, psihologinja na voljo za pomoč pri interpretaciji

Kot tretjo, po njeni oceni najpomembnejšo spremembo, je izpostavila večjo objektivnost pri sami selekciji. Prvi del izbirnega postopka namreč poteka za vse kandidate na enak način. Če je vloga popolna, pravočasna in kandidat izpolnjuje pogoje, ga najprej čaka pisni preizkus osnovnega poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave ter, če je na njem uspešen in doseže vsaj 70 odstotkov točk, še presoja temeljnih kompetenc. Oboje skupaj pa jim v povprečju vzame uro in pol do dveh ur.

Preizkusi potekajo v prostorih ministrstva za javno upravo (MJU) ob petkih. Vsi kandidati, ki opravljajo preizkus poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave v posameznem terminu, odgovarjajo na istih 30 vprašanj, ki jih iz nabora več kot 200 vprašanj generira informacijski sistem. Kandidatom je na voljo priročnik z vsemi vsebinami, ki so del preizkusa.

Ali so tega uspešno opravili, izvedo takoj. Uspešen preizkus pa jim omogoča naslednji korak – presojo temeljnih kompetenc, ki vključuje test kognitivnih sposobnosti in tri osebnostne vprašalnike. Tudi v tem delu se poročilo generira avtomatično. Center nato seznam uspešnih kandidatov posreduje organu, za katerega se izvaja javni natečaj. Ta pa med temi kandidati izbere strokovno najbolj usposobljenega.

Doslej je center objavil 75 javnih natečajev, 40 so jih že zaključili, 35 jih je še v teku. Po navedbah Mišić Pogorevc imajo v t. i. evidenci že 165 kandidatov, ki so bili v prvem delu izbirnega postopka, ki poteka prek centra, uspešni. Če se bodo ti v obdobju dveh let odločili kandidirati za kakšno drugo delovno mesto v državni upravi, jim ne bo treba znova čez celoten postopek. Še vedno pa se bodo morali prijaviti na razpis, saj so pogoji za zasedbo delovnih mest različni in je treba preveriti, ali zahtevane pogoje izpolnjujejo.

Zanimanje za posamezna delovna mesta je različno. Tako je bilo po njenih besedah denimo veliko zanimanja za mesto svetovalca na ministrstvu za kulturo, prejeli so kar 32 prijav, krepko čez 20 kandidatov je bilo tudi na nekaterih razpisih ministrstva za javno upravo. Drugače je pri kakšnem inšpektoratu, pa tudi delovnih mestih, kjer je tudi zaradi smeri izobrazbe omejen krog tistih, ki se sploh lahko prijavijo. Tu je prijav bistveno manj, do deset, vendar ni nujno, da vsi izpolnjujejo pogoje.

Po besedah vodje centra je bil v prvem obdobju največji izziv razvoj in stabilizacija precej obsežnega informacijskega sistema, za kar so doslej namenili 84.879 evrov. Za nakup 52 prenosnih računalnikov, na katerih kandidati opravljajo preizkuse, so namenili 114.194 evrov, za orodja za presojo temeljnih kompetenc 239.730 evrov. Slednje vključuje 2300 dostopov, ki jih lahko porabijo do konca leta 2027. Tako za prenosnike kot orodja za presojo kompetenc so sredstva zagotovili iz načrta za okrevanje in odpornost, za informacijski sistem pa iz proračuna.

Na centru je trenutno zaposlenih 23 uradnikov, ki so že prej delali v okviru državne uprave, večina v direktoratu za javni sektor MJU. Prejšnji teden so zaposlili še psihologinjo, ki bo lahko organom nudila pomoč pri interpretaciji poročil o osebnostnih lastnostih in sposobnostih. Za rezultate testiranj je sicer tudi med kandidati precejšnje zanimanje in se precej poslužujejo pravice do vpogleda, je dejala Mišić Pogorevc.

Center bo predvidoma enkrat letno izvajal tudi javne natečaje za štipendije. Za dijake bodo objave 1. septembra, za študente 1. oktobra. Do 10. maja pa so morali organi centru za kadre sporočiti svoje predloge. “Interes za štipendiranje je kar velik. Mislim, da smo skoraj na številki 200,” je povedala Mišić Pogorevc.

Koalicija načrtuje ukinitev uradniškega sveta

Po njenih besedah je natečajna pisarna prevzela tudi naloge podpore uradniškemu svetu, v pristojnosti katerega so postopki za najvišje uradniške položaje. Ti so bili centralizirani že z zakonom o javnih uslužbencih leta 2002.

Koalicijska pogodba bodočih vladnih strank sicer predvideva ukinitev uradniškega sveta. Njegov aktualni predsednik Andrej Verhovnik Marovšek je za STA pojasnil, da si ves čas prizadeva za profesionalno delo uradniškega sveta in transparentnost postopkov, s ciljem, da mesto uradnika na položaju zasedejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje takšnega dela. Pozdravlja pa vsako “spremembo in izboljšave, ki bodo prispevale h kakovosti in višanju standardov pri izbiri najvišjih uradnikov na položaje, čeprav to pomeni spremembo glede uradniškega sveta”.