Intervju: Market Garden z novim singlom in spotom »Reckless Daze«

Obalna glasbenika Mark Godina in Lia Lović, ki ustvarjata pod imenom Market Garden, predstavljata prvi singel s prihajajočega EP-ja Don’t Throw Your Life Away, ki bo izšel še letos. Nova skladba Reckless Daze odpira vrata v njun prepoznaven zvočni svet, spremlja pa jo tudi vizualna zgodba lokalnega režiserja Smerokotnik. Kratki film skozi prizore mestnega vrveža in urbanih kotičkov Berlina ujame surovo energijo sodobnega mestnega življenja ter dopolnjuje atmosfero skladbe. Več o skladbi in EP-ju nam je povedal Mark Godina.

Kako je nastal komad Reckless Daze? 

Čisto iskreno je to skladba, ki ima za sabo že kar nekaj let, in sicer sega v leto 2019, še preden je projekt Market Garden zares dobil svojo obliko. Takrat sem precej impulzivno pisal glasbo iz potrebe po pobegu iz lastne realnosti v obdobju čistega kaosa. Že od svojega dvanajstega leta pišem besedila in ustvarjam z besedami. Ko sem pri trinajstih začel igrati kitaro, pa sem že v kar zgodnji fazi začel ustvarjati komade. V zgodnjih dvajsetih pa sem se odločil prvič dokončati en komad povsem v lastni režiji, bolj kantavtorsko, in tako se je počasi začel razvijati projekt.

Kdaj približno je skladba nastala in koliko časa sta jo razvijala do končne verzije?

Skladba nosi nekaj elementov funka in jazza, kar izhaja še iz moje obsesije old-school rocka, na katerem sem odraščal. Za dopolnitev komada smo sproti razvijali ideje v sklopu zvoka celotnega novega EP-ja in dodali bolj polno ritem sekcijo. S producentom sva razmišljala, da bi dodala tudi kak bolj melodičen element na komade, in prav na “Reckless Daze” sva naumila, da bi lahko povabila Luka Beliča (iz glasbene zasedbe Pantaloons) na saksofon.

Kako sta vedela, da mora prav ta komad postati prvi singel z EP-ja? Kako je prišlo do sodelovanja z režiserjem Smerokotnik? Je bil kratki film posnet posebej za pesem ali je vizualni koncept obstajal že prej?

Prvi singel iz EP-ja sva želela izdati z videospotom in stvari so se naključno poklopile. Režiser Smerokotnik je najin dolgoletni prijatelj in je ravno bil v procesu montiranja posnetkov za njegov nov kratek film. Video je potreboval zvok, ki bi se ujemal z njegovo vizijo kratke predstavitve urbane kulture berlinskih ulic. Predstavila sva mu nekaj materiala iz novega EP-ja in skladba Reckless Daze je takoj kliknila s celotno sliko.

O čem govori Reckless Daze? Naslov namiguje na neko brezglavost oziroma izgubljenost — kaj za vaju pomeni “reckless daze”?

Vsak vidi v tem komadu kanček sebe skozi celotno besedilo, ne glede na to, koliko je abstraktnega pomena. Vsak si ga lahko razlaga po svoje. Komad potuje skozi obilo različnih občutkov in dogodkov, impulzivnih odločitev in želje po razbremenitvi.

Zakaj ustvarjata v angleščini? Je to naravna izbira zaradi glasbenega izraza ali tudi zaradi širšega občinstva? Se vama zdi, da lahko določene občutke ali podobe lažje izrazita v angleščini kot v slovenščini?

Angleščina je bila zame vedno bolj naraven način izražanja. Vsa moja besedila vedno nastajajo v angleščini, ker na ta način nekako ločujem svojo osebnost od umetniškega izražanja. Dejansko poslušam zelo malo slovenske glasbe, ker se nekako ne najdem v njej. Sem pa velik oboževalec slovenske literature in poezije, od koder pogosto črpam inspiracijo za besedila. Poslušam veliko ameriške in britanske glasbe iz različnih desetletij prejšnjega stoletja, nekaj hrvaških, srbskih, francoskih in italijanskih izvajalcev tudi kdaj smukne v repertoar. Seveda tudi to, da si želim čim več igrati v tujini, vpliva na izbiro jezika, ni pa bil pogoj. Lia ima tudi svoj projekt, kjer ima glasbo v različnih jezikih in tudi nekaj v slovenščini.

Kako vesta, da je komad “končan”?

Najini komadi imajo po navadi dokaj fiksno strukturo, kar se tiče izvedbe v živo, pa vedno kaj spremeniva, dodava in eksperimentirava z back-vokali, groovom in izbiro tolkal. Komad je končan, ko si ga upaš krstiti v živo, ampak se večkrat tudi po temu lahko kaj spremeni in izboljša po občutku. Jaz sem predvsem pristaš tega, da rad isti komad na različne načine predstavim v različnih aranžmajih. Na našem YouTube kanalu lahko najdete recimo nekaj komadov, kjer je samo klavir in vokal.

Se vama zdi, da Reckless Daze dobro predstavlja zvok celotnega prihajajočega EP-ja ali je bolj izjema? Kaj lahko poslušalci pričakujejo od EP-ja Don’t Throw Your Life Away?

Joj, čaka vas, še toliko zanimivih komadov, ta je le en majhen delček. Reckless Daze lepo predstavi, kako probam iti v čisto drugačno glasbeno smer, kot na mojem prvem EP-ju Pieces of Sanity, kjer je vse zelo surovo posneto, skoraj kot nek live performance. Lepo prikaže, kako smo vkomponirali bolj dodelane back-vokale, bolj polno ritem sekcijo in še razne prijatelje smo povabili na različne inštrumente — tako je več ljudi prispevalo k novemu zvoku projekta. Že dolgo si želim, da bi Market Garden postal prostor sodelovanja in skupnega ustvarjanja, in mislim, da smo to na novem EP-ju uspešno dosegli.

Koliko osebnih izkušenj je skritih v teh novih skladbah?

To so v celoti komadi, ki nekako predstavljajo moje osebne izkušnje zgodnjih dvajsetih let, kar se sliši že po naslovu prvega singla in naslovu EP-ja samega. V teh komadih so zajeti razpadajoči odnosi in prijateljstva, občutki negotovosti, mladostniška naivnost, odmik od samega sebe, pa tudi širša socialna in stanovanjska kriza naše generacije. Vse zajeto v šest komadov, ki jih komaj čakamo predstaviti in zaigrati v živo! Datum izzida CD-ja bova pa razkrila, ko bo vse pripravljeno. 

Ana Zupan