
Tveganje za zdravje zaradi ostankov pesticidov v živilih v EU še naprej nizko
Po analizi vzorčenja živil na ostanke pesticidov v EU v letu 2024 je bila velika večina živil skladnih, kar pomeni, da je tveganje za zdravje ljudi zaradi ostankov pesticidov v živilih še naprej nizko, ugotavlja Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Delež neskladnih živil v Sloveniji bil primerljiv z ugotovitvami agencije.
Ugotovitev EFSA temelji na analizi več kot 125.000 vzorcev živil iz vse EU. “Rezultati kažejo, da je velika večina živil skladnih, kar pomeni, da je tveganje za zdravje ljudi zaradi ostankov pesticidov v živilih še naprej nizko,” je danes objavila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Članice EU ter Norveška in Islandija vsako leto odvzamejo več tisoč vzorcev najbolj pogosto uživanih živil in o rezultatih poročajo agenciji EFSA. Vsaka tri leta vzorčijo enaka živila, kar omogoča spremljanje dolgoročnih trendov.
Leta 2024 je bilo analiziranih 9842 vzorcev jajčevcev, banan, brokolija, gojenih gob, grenivk, melon, sladke paprike, namiznega grozdja, deviškega oljčnega olja, pšenice, govejega maščobnega tkiva in jajc. V letu 2024 je bilo z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi za ostanke pesticidov skladnih 98,8 odstotka vzorcev, potem ko jih je bilo v letu 2021 98,7 odstotka.
V 43,1 odstotka vzorcev analize niso zaznale ostankov pesticidov, 54,5 odstotka vzorcev pa je vsebovalo enega ali več ostankov pesticidov znotraj dovoljenih mejnih vrednosti. Mejne vrednosti so bile presežene v 2,4 odstotka vzorcev, potrjeno neskladnih pa je bilo 1,2 odstotka vzorcev. “V primeru ugotovljenih neskladij pristojni organi v državah članicah sprejmejo ukrepe, sorazmerne s tveganjem za potrošnike,” pojasnjuje uprava.
Večletni nacionalni nadzorni programi držav članic dopolnjujejo vzorčenje, ki ga usklajuje EU. Pri izbiri živil države upoštevajo dejavnike, kot so pomen živilskih proizvodov v trgovini ali nacionalni prehrani, visoke ravni ostankov pesticidov v preteklosti, vzorci uporabe pesticidov ter zmogljivosti nacionalnih laboratorijev.
Od 86.449 vzorcev jih je bilo 98,2 odstotka znotraj dovoljenih mejnih vrednosti, kar je primerljivo s prejšnjimi leti. V letu 2023 je bil delež 98 odstotka, v letu 2022 97,8 odstotka.
V skoraj 60 odstotkih vzorcev ni bilo zaznanih ostankov pesticidov, 38,3 odstotka vzorcev pa je vsebovalo enega ali več ostankov znotraj dovoljenih mejnih vrednostih. Mejne vrednosti so bile presežene v 3,3 odstotka vzorcev, od katerih je bilo potrjeno neskladnih 1,8 odstotka vzorcev.
“Znanstveniki agencije EFSA so ocenili, da je tveganje za zdravje potrošnikov zaradi ocenjene izpostavljenosti ostankom pesticidov v živilih, vzorčenih v letu 2024, nizko,” navaja uprava.
Poročilo EFSA prvič ločeno obravnava rezultate vzorčenja v okviru poostrenega nadzora uvoza. Te kontrole se izvajajo na mejah EU in se osredotočajo na določena tveganja, živilske izdelke in države.
Od 39.433 analiziranih vzorcev živil jih 38,3 odstotka ni vsebovalo ostankov pesticidov nad mejnimi vrednostmi iz zakonodaje EU, 56,2 odstotka pa je vsebovalo ostanke pesticidov v okviru dovoljenih mejnih vrednosti. Približno 5,5 odstotka je preseglo mejne vrednosti, pri čemer je bilo 3,6 odstotka neskladnih. Ta živila niso bila sproščena na trg EU.
V Sloveniji je bilo v letu 2024 v okviru letnega programa vzorčenja, uradnega nadzora ob uvozu ter dodatnega nadzora odvzetih 1526 vzorcev živil za preverjanje vsebnosti ostankov pesticidov. Vzorčili so se zelenjava (sveža in zamrznjena), sadje (sveže in zamrznjeno), žita in izdelki iz žit, živila živalskega izvora, otroška hrana, prehranska dopolnila, predelana živila ter nekatera druga živila. Po poreklu je bila nekaj manj kot petina vzorcev iz Slovenije, približno tretjina iz drugih držav članic EU, nekaj več kot polovica pa iz tretjih držav.
Rezultati analiz so pokazali, da je delež neskladnih živil v Sloveniji primerljiv z navedbami iz poročila EFSA. Največ neskladnih živil (4,8 odstotka) je bilo ugotovljenih v okviru uradnega nadzora ob uvozu. Ta živila niso bila dana na trg, saj so bila zaradi neskladnosti zavrnjena že na meji.
“Pomembno je poudariti, da neskladnost z mejno vrednostjo še ne pomeni, da živilo predstavlja tveganje za zdravje. Za vsako neskladno živilo se pripravi ocena tveganja, ki določi, ali je živilo varno za potrošnike,” je pojasnila uprava.
Potrošnike o neskladnih in nevarnih živilih obveščena z objavami na spletni strani sta.si/qJgdxq.





