Obnovljeni kal v Kobjeglavi za ohranjanje biotske raznolikosti

V okviru čezmejnega evropsko sofinanciranega projekta FoRESisT so obnovili kal v Kobjeglavi. Ta je bil zaradi pomena vode na Krasu in ohranjanja biotske raznolikosti izbran kot pilotni ukrep. Preučevali so tudi nasade domačega kostanja ter njegovo genetsko strukturo, saj ga želijo znova nasaditi na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške.

Obnovljeni kal pomeni nov vodni habitat ter pomemben element kraške kulturne krajine, so sporočili iz Inštituta za trajnostno rast Nativa. Kal se nahaja ob Poti devetih kalov in je bil obnovljen v sodelovanju Gozdarskega inštituta Slovenije in Agrarne skupnosti Kobjeglava. Pred obnovo je bil zaraščen, z zmanjšano zadrževalno sposobnostjo vode in omejeno ekološko funkcijo.

Obnova je potekala v več fazah ter v sodelovanju z Občino Komen in agrarno skupnostjo Kobjeglava. Prvotnim terenskim ogledom je sledilo pridobivanje naravovarstvenih mnenj in soglasij, sledilo je načrtovanje posega ter izvedba del. Ta so potekala v zimskem času, ko je vpliv na živali, predvsem dvoživke, najmanjši. Dno kala je bilo poglobljeno, preoblikovano, povečano ter utrjeno z naravnimi materiali za zagotavljanje boljšega zadrževanja vode tudi v sušnih obdobjih.

Obnovljeni kal so predstavili v okviru delavnice, ki so jo pripravili v Komnu. Na nje so predstavili ugotovitve in rezultate projekta, namenjena pa je bila predstavnikom lokalne skupnosti ter institucij, ki delujejo na področju varovanja okolja in urejanja prostora.

Projekt FoRESisT je bil namenjen izboljšanju varstva in ohranjanja habitatov, biotske raznolikosti ter ovrednotenju ekosistemske storitve v povezavi z gozdnimi, kmetijskimi in sladkovodnimi habitati.

V okviru projekta so pripravili tudi analizo ekosistemov sodelujočih območij, s katero so ugotavljali njihovo ogroženost, ugotavljali vpliv biotske raznolikosti na zdravje in počutje ljudi ter pripravili genetsko analizo pravega kostanja, ki raste v Sloveniji in na Hrvaškem. Ta je pomembna za ohranjanja starih sort in selekcijo kostanja.

Da ne bi izgubili genetskega materiala domačega kostanja, načrtujejo raziskovalci Biotehniške fakultete razmnožitev lokalnih genotipov, identificiranih na Krasu, njihovo vključitev v kolekcijske nasade ter poznejše priznavanje sort. Sadike pa bodo na voljo tudi vsem zainteresiranim pridelovalcem.

Projekt FoRESisT (Ohranjanje in vrednotenje gozdnih in kmetijskih ekosistemov v čezmejnem območju) je čezmejni projekt programa Interreg Slovenija-Hrvaška 2021-2027. Projektne aktivnosti potekajo na treh pilotnih območjih – na območju gozda pravega kostanja v Dobreću pri Opatiji, na območju gozda puhastega hrasta, pašnikov in mlake na otoku Krku ter v značilni kraški krajini z gozdnimi in negozdnimi ekosistemi v Sloveniji.

Projekt je stekel marca 2024, zaključuje pa se avgusta letos. Vrednost projekta je nekaj manj kot 1,5 milijona evrov.

Back to top button