Medi(n)teran: Kaki – zlato jabolko slovenske Istre
Ko se jesensko sonce zlije čez griče slovenske Istre, med vinogradi in oljkami zasijejo oranžni plodovi – kakiji. Ta sadež, ki mu pogosto rečejo tudi »zlato jabolko«, ni le okusen simbol pozne jeseni, ampak tudi pomemben del lokalnega kmetijstva, gastronomije in identitete Primorcev. V Istri, kjer je klima mila in sonce toplo, je kaki doma že več kot stoletje, danes pa je nepogrešljiv del istrske krajine in kulinarike.
Kaki, latinsko Diospyros kaki, izvira iz vzhodne Azije, predvsem s Kitajske in Japonske, kjer ga gojijo že tisočletja. V Evropo je prišel razmeroma pozno, a se je hitro uveljavil v sredozemskih deželah. V Sloveniji so prve sadike posadili v Strunjanu že pred prvo svetovno vojno, kjer še danes uspevajo najlepši nasadi. Prav Strunjan velja za zibelko slovenskega kakija, zato ni naključje, da tam vsako leto poteka tudi tradicionalni Festival kakijev, ki privabi številne obiskovalce in ljubitelje narave. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo se več kot tretjina slovenskih nasadov kakija nahaja prav v slovenski Istri, preostali pa predvsem na Goriškem in Vipavskem območju.
Kaki uspeva v toplejših legah, kjer zime niso prehude, zato so istrske mikroklimatske razmere idealne. Drevesa ne zahtevajo veliko nege, so odporna na bolezni in škodljivce, zato jih vse pogosteje gojijo tudi po načelih ekološkega kmetovanja. Najpogosteje pridelana sorta v Sloveniji je »kaki tipo«, ki je cenjena po svoji velikosti, barvi in sočnosti. Obiranje običajno poteka konec oktobra ali v začetku novembra, ko plodovi dozorijo in se obarvajo v značilno oranžno barvo. Posebnost tega sadeža je, da poznamo dve vrsti: trpke, ki jih je treba pustiti, da omedijo in izgubijo trpek okus taninov, ter trdožive, ki so užitne že takoj po obiranju. Prav ta dvojnost je značilnost kakija, ki ga dela tako edinstvenega in raznolikega.
Kaki ni le okusen, temveč tudi izjemno zdrav sadež. Strokovnjaki z Inštituta za nutricionistiko poudarjajo, da je bogat vir vitamina C, provitamina A (beta karotena) in vlaknin. V 100 gramih sadeža je približno 70 kilokalorij, 16 gramov ogljikovih hidratov, tri grame vlaknin ter okoli 16 miligramov vitamina C. Poleg tega vsebuje kalij, magnezij, železo, baker in številne antioksidante, ki varujejo celice pred staranjem. Redno uživanje kakija pomaga krepiti imunski sistem, izboljšuje prebavo in pozitivno vpliva na kožo in vid. Prav zaradi visoke vsebnosti beta karotena je priporočljiv v hladnejšem delu leta, ko telo potrebuje dodatno zaščito in energijo.
V Istri je kaki že dolgo del kulinarične tradicije. Na domačih mizah ga pogosto najdemo kot sladico, dodatek k jogurtu ali kosmičem, kot marmelado ali celo sestavino peciva in sladoledov. Njegova naravna sladkost pomeni, da pri pripravi sladkih jedi pogosto ni treba dodajati sladkorja. Sušeni kaki, narezan na tanke rezine, je priljubljen zimski prigrizek, bogat z vlakninami in minerali. Na nekaterih istrskih kmetijah, denimo na Kmetiji Giassi v Strunjanu, iz kakijev pripravljajo domače likerje, suhe sadeže in sladke namaze, ki jih obiskovalci lahko poskusijo v okviru lokalnih degustacij. Tako se kaki povezuje s turizmom in dopolnjuje gastronomsko ponudbo slovenske Istre.
Tudi s pridelovalnega vidika je kaki zanimiva kultura. Ker gre za razmeroma nezahtevno rastlino, je primeren za sonaravno pridelavo. Sadjarji svetujejo, da drevo sadimo na sončno, zavetno lego, kjer ni izpostavljeno burji ali pozebi. Po obiranju sadeže, zlasti trpke sorte, pustimo nekaj dni na sobni temperaturi, da omedijo. Zreli kaki je mehke teksture, kremast in sladek. Shranjujemo ga lahko v hladilniku, vendar ga je najbolje uživati svežega, saj takrat vsebuje največ vitaminov in naravne sladkosti.
Pomen kakija za slovensko Istro je večplasten. Gre za sadež, ki dopolnjuje podobo regije, poznane po vinogradih, oljkah in figah. Obenem pa predstavlja možnost za dodatni dohodek kmetov, ki s prodajo svežih plodov ali izdelkov z dodano vrednostjo širijo svojo ponudbo. V zadnjih letih se povpraševanje po lokalno pridelanem kakiju povečuje, saj kupci vse bolj cenijo domačo, trajnostno pridelano hrano. Tako kaki postaja simbol istrske jeseni in primer, kako se tradicija in sodobni pristopi v kmetijstvu lahko uspešno prepletajo.
Ana Zupan
