Prikrito delovanje študentskih organizacij

Danes so se na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) začele tridnevne študentske volitve za prihajajoči dveletni mandat. Med enajstimi kandidati v petih volilnih enotah bodo primorski študentje glasovali za tiste, za katere smatrajo, da si najbolj zaslužijo študentsko poslansko mesto in bojo najbolj sposobni razpolagati z denarjem, ki ga organizacija dobi v rabo od deleža izdanih študentskih napotnic.

Kot je zapisano na spletni strani organizacije, je njena osnovna dejavnost organiziranje in izvajanje programov in projektov obštudijskih dejavnosti za študente Univerze na Primorskem ter za študente ostalih visokošolskih zavodov in fakultet na tem območju. ŠOUP živi od študentskih dajatev, državnega proračuna, najemnin ter drugih virov, ki prinašajo v organizacijo prihodke. V letu 2023 so prihodki lastne dejavnosti študentov, kot so projekti, dogodki in druge storitve, znašali nekaj manj kot 60.000 evrov. Ta denar bi moral biti namenjen izključno študentom in njihovim dejavnostim ob študiju.

V preteklosti se je že dogajalo, da so študentske organizacije denar zlorabljale in ga uporabljale v lastno korist, predvsem za parcialne pridobitvene projekte njenih posameznih članov oziroma funkcionarjev. Najbolj odmevna afera sega v leto 2013, ko so koprski kriminalisti podali ovadbo zoper takratnega direktorja ŠOUP Sebastjana Kokla, zaradi suma ponarejanja in uničenja poslovnih listin ter zlorabe položaja. Po ugotovitvah naj bi Kokl izstavljal fiktivne račune svojemu podjetju, s čimer naj bi pridobil več deset tisoč evrov neupravičene koristi, podjetju Garmond, ki je upravljalo študentski hostel, pa je omogočil celo 118.000 tisoč evrov le-te.

Preiskave so bile, zaradi suma, da se denar preliva v zasebne žepe, opravljene tudi na sedežu organizacije. Poleg tega so mu študentje očitali negospodarno ravnanje pri razpisih, ki so bili pisani po »njegovi meri«. Na podlagi teh očitkov so ga razrešili, čeprav je nadzorni svet njegov mandat kasneje potrdil. Sebastjan Kokl, ki je bil leta 2017 obsojen na 14 mesecev pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo, je sicer že na mesto direktorja prišel na sumljiv način, saj je deset let pred obsodbo spremenil statut ŠOUP, tako da je ustanovil funkcijo direktorja. Kljub temu, da njegove spremembe ni podprlo dovolj študentskih poslancev, je spremenil statut in položaj zasedel kar sam. To je storil, ker mu je tistega leta potekel študentski status in bi po pravilih moral zapustiti položaj predsednika ŠOUP, na katerem je bil tri leta od ustanovitve organizacije.

Na morebitne nepravilnosti v vodenju organizacije so znova opozorili leta 2018, z anonimnim pismom, v katerem so študentje namigovali, da so novega predsednika Jureta Ciglarja postavili na to mesto zaradi povezave s Koklom. Obtožili so ga »politikanstva«, manipulacij, širjenja dezinformacij in laži, hkrati pa so namigovali na ponovno odtekanje denarja iz ŠOUP v zasebne žepe. Leta 2019 je sledil nov šok, ko je študente pred študentskimi volitvami zmotilo, da so od 22 kandidatur 9 kandidatur zavrnili in se je kasneje za 12 poslanskih mest borilo le 13 kandidatov. Razlog za to je bilo podvajanje podpornikov, čeprav v odloku o volitvah nikjer ne piše, da je to prepovedano. Organizaciji so očitali, da jih poskuša volilna komisija ogoljufati.

Težave so imeli v preteklosti tudi na Štajerskem, saj se je tamkajšnja organizacija večkrat znašla pod drobnogledom vprašljivega upravljanja in vpliva funkcionarjev. Študentom je šlo v nos predvsem delo direktorja Mitka Ivanovskega, ki so mu očitali neupravičeno izostajanje z dela, slabe poslovne rezultate in izplačevanje previsoke plače. Burno je bilo tudi v času vladanja Draga Žure, Marka Diacija ter Branka Klariča, ki so prevzeli upravljanje približno 4,1 milijona evrov letnih prihodkov, hkrati pa so imeli načrte o privatizaciji dejavnosti ŠOUM. Neuspešen poskus take privatizacije je bila ideja o dokapitalizaciji podjetja Gaudeamus, ki je kasneje zašlo v finančne težave. Devet funkcionarjev, med njimi tudi omenjeni trije, so finančno krizo želeli rešiti z vložkom okrog osem tisoč evrov. S tem bi postali 90-odstotni lastniki Gaudeamusa in denar bi se jim povrnil v samo dveh mesecih.

Na netransparentno poslovanje so študentje večkrat opozorili tudi na ljubljanski študentski organizaciji (ŠOULJ), potem ko jim je vodstvo dalj časa prikrivalo informacije o poslovanju. Študenti so želeli izvedeti, kam se kanalizira študentski denar, ki bi moral biti namenjen njim, saj študenti študentske organizacije kolektivno financirajo in s prispevki od svojega dela omogočajo njihovo delovanje. V oči so jih zbodli predvsem podatki iz leta 2020, ko sta se iz postavke za predsedstvo financirala izlet funkcionarjev ŠOU v Banjaluko ter pogostitev njihovih poslovnih partnerjev. Najvišjo postavko, takoj za honorarji, so predstavljale telefonske naročnine funkcionarjev, leto poprej pa je predsedstvo namenilo več kot deset tisoč evrov za prevoze s taksiji.

Kljub temu, da se iz leta v leto pojavljajo nepravilnosti pri vodenju študentskih organizacij, se zdi, da se nanje rado pozabi, saj je fluktuacija študentov velika. Veliko pa se jih niti ne zaveda, da organizacije financirajo sami, saj nazadnje glasujejo za tiste, ki organizirajo najboljšo zabavo.

Andraž Velkavrh