Onstran meje: Slovenščina po novem tudi na Hrvaškem
Konec avgusta se je zgodil zgodovinski dogodek, saj so Hrvati sprejeli učni načrt za poučevanje slovenskega jezika in kulture v hrvaških šolah. Učili se ga bodo tako osnovnošolci kot srednješolci slovenskega porekla ter tisti, ki želijo samoiniciativno spoznati slovensko kulturo.
Slovenski jezik je v hrvaških šolah sicer prisoten že petnajst let, a je šele zdaj prišlo do formalizacije učnega načrta, kar pomeni, da bodo učenci zdaj spoznali ne le jezik, marveč tudi geografijo, kulturo, glasbo, književnost ter zgodovino Slovenije. Učni načrt je v prvi vrsti namenjen otrokom slovenske manjšinske populacije na Hrvaškem, ki v večini hrvaških pokrajin nima vsakodnevnega stika s slovenskim jezikom. Ta korak simbolno povezuje tudi območja, kjer se slovenščina še vedno ohranja, predvsem v zamejskih krajih, ki so del istega jezikovno-zgodovinskega prostora. Tamkaj je še vedno moč slišati jezikovno-narečne krajevne govore, ki niso omejeni le na en kraj, temveč so značilni za širši obmejni pas, kjer slovenski jezik še vedno predstavlja naravni del lokalne identitete.
Sprejetje kurikuluma tako omogoča, da se ta jezikovna in kulturna kontinuiteta ohranita ter preneseta v šolski prostor. Učni načrt je bil sprejet po izvedenem javnem svetovanju, pri katerem so sodelovali predstavniki slovenske narodne manjšine ter Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Njegov glavni namen in cilj je krepitev bralnega razumevanja in pismenosti, izboljšanje pisne in ustne komunikacije ter poznavanje kulturne dediščine in razlik med slovenskim ter hrvaškim jezikom.
»Kurikulum ima tri domene: jezikovne kompetence, književnost in kulturo. Poudarek je na razvijanju sposobnosti komunikacije, razumevanja kulture, zgodovine, glasbe in umetnosti. Rezultati se bodo kazali postopno z opisnim in številčnim ocenjevanjem, s poudarkom na praktični uporabi jezika in kulture,« je sprejetje učnega načrta pozdravila Barbara Antolić Vupora, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Poleg tega bo sprejetje programa neposredno spodbujalo strpnost in krepitev prijateljskih hrvaško-slovenskih odnosov, kar bo dodatno prispevalo k razvoju že obstoječe medkulturne družbe. Na novi poti bo poskrbljeno tudi za učitelje, ki morajo biti strokovno, jezikovno in metodično usposobljeni ter morajo biti povezani z manjšinskimi organizacijami in slovenskimi ustanovami. Hkrati bodo morali svoje znanje nenehno nadgrajevati in izpopolnjevati.
Slovenska skupnost na Hrvaškem je medtem že začela pripravljati brezplačne učbenike in didaktična gradiva, ki bodo temeljila na novem učnem načrtu, ki je zdaj zakonsko precej bolje urejen. »Novost, torej sistemska zaščita, ki je zdaj del uradnega šolskega sistema, prinaša bolj strukturirane cilje ter standarde znanja in učne rezultate. Mogoče to ni velik korak, je pa dodana vrednost pri priznavanju slovenskega jezika kot manjšinskega jezika na Hrvaškem,« je uvedbo slovenščine pri sosedih pozdravila Barbara Riman, raziskovalka s slovenskega Inštituta za narodnostna vprašanja.
Čeprav sta si Slovenija in Hrvaška kulturno in zgodovinsko zelo blizu, strokovnjaki opozarjajo, da je poznavanje slovenskega jezika čez mejo omejeno. Pogosto se omenjajo primeri, kako se Slovenci in Hrvati včasih medsebojno sporazumevajo v angleščini. Ta pojav pa ni enakomeren, saj so recimo v kajkavskem govornem območju razlike med jezikoma manj izrazite, zato tam težav pri sporazumevanju ob meji skoraj ni. Takšni primeri pa dokazujejo, da se jezikovna in kulturna povezanost lahko ohranjata spontano, tudi brez formalnega pouka.
Po zadnjem popisu živi na Hrvaškem 7.729 pripadnikov slovenske narodne manjšine, od tega jih 7.620 uporablja slovenščino kot materni jezik. Največ jih živi v Primorsko-goranski županiji, Istri in Zagrebu. Slovenci so ena od 22 uradno priznanih narodnih manjšin, zato se pouk obravnava kot drugi materni jezik in ne kot izbirni predmet. Skupine so zelo raznolike, od začetnikov do bolj izkušenih govorcev, večina pa slovenščine doma ne uporablja aktivno, zato je cilj učenja ohranjanje jezika, identitete in kulture ter priprava za nadaljnje šolanje v Sloveniji ali celo zaposlitev.
Nov učni načrt so na šolah začeli uporabljati z začetkom letošnjega šolskega leta, slovenski jezik pa bodo še naprej poučevali po modelu C, tako kot to poteka z jeziki drugih narodnih manjšin. Ta zagotavlja ustavno pravico do izobraževanja v maternem jeziku.
Andraž Velkavrh
