Zavajanje tedna: Evtanazirali vas bodo prisilno
Aleš Primc ali “profesionalni pobudnik referendumov”, kot so ga že imenovali v nekaterih medijih, je uspel zbrati podpise za nov referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, čeprav smo volivci o tem vprašanju na referendumu lani že odločili in zakon v 54,89 odstotkih tudi podprli. V promocijski kampanji za zbiranje podpisov njegov glavni argument temelji na spodbujanju strahu, da bodo starejše zaradi novega zakona prisilno evtanazirali, s čimer zavaja velik del javnosti.
V društvu Srebrna nit za dostojno starost opozarjajo, da “nasprotniki zakona zavajajoče strašijo pred evtanazijo.” Dodajajo tudi, da je paliativna oskrba, o kateri govorijo pobudniki referenduma, od tega neodvisno vprašanje, ki ga je potrebno naslavljati ločeno, saj eno ne more rešiti drugega. Zakon naj bi namreč omogočil le, da polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, država da pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Pobudniki novega referenduma pravijo, da je to krivično in nehumano ter, da krši ustavo, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Njihovi nasprotniki pa poudarjajo, da v zakonu ni zapisana evtanazija, še manj, da bi to spodbujalo zastrupljevalce, kot radi zavajajo pobudniki. Opozorili so tudi na več primerov, ko je prišlo do neupoštevanja vnaprej izražene volje hudo bolnih, da jih v primeru zdravstvenih zapletov ne oživljajo, a se je to vseeno zgodilo. Pri društvu Srebrna nit so še zapisali, da bi nov zakon končno omogočil dostojanstvo in avtonomijo vsakega posameznika.
Glede na prihajajoč referendum se zato zna zgoditi, da bomo v javnosti priča še več zapisom, kot je bil zapis pisateljice Milene Miklavčič, ki tako kot veliko (sploh prvoborskih) zagovornikov referenduma, govori o z zakonom nepovezanih primerih in apelira na čustva. Začenši s tem, da omenja evtanazijo, čeprav je pri zakonu govora o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zapisala je poziv k oddaji podpisa, v času, ko je mislila na že trideset let nazaj preminulega sina: “Ko pomislim na mesece, ko je počasi odhajal, me spet stiska pri srcu. Ni bilo lahko, a da bi mi takrat kdo rekel, naj njegovo odhajanje ‘pospešim’? Ne vem, kaj bi naredila s takšnim človekom. Morda bi ob tem ‘zastrupljanju’ morali več govoriti o človekovi vesti, o tem, kako dragoceno je življenje bližnjega, pa o tem, kako mu zadnje trenutke čim bolj olajšati … Ne smem pomisliti na vest tistih ljudi, ki bi umirajočega kakor koli nagovarjali, naj si sam konča življenje …”
Pravnik Uroš Rangus ji je na družbenih omrežjih odgovoril, da njena “kampanja temelji na vprašanju, ki ga v zakonu ni.” Dopisal je: “Zakon ne govori o tem, da ‘drugi odločajo’. Govori o tem, kako posameznik sam uveljavi svojo, večkrat preverjeno voljo, pod izjemno strogimi pogoji. Kako točno naj bi nekdo proti volji pacienta preslepil dva neodvisna zdravnika, komisijo in celoten postopek s pisnimi sledmi?”
Pri volitvah veliko ljudi glasuje na podlagi čustev, čeprav bi bilo za delovanje demokracije bolje, da bi odločali na podlagi dejstev. Zato Rangus opozarja še: “Resnična zaščita ljudi so jasne varovalke in strog nadzor. Ne pa sejanje strahu, ki je v tej temi preprosto groteksno.”
Pojavljajo pa se tudi opozorila, da gre ponovno za pobudo za referendum, pri katerem naj bi večina odločala o pravici manjšin, kar je že samo po sebi sporno. Da o nesmotrni porabi finančnih sredstev davkoplačevalcev za razpis referenduma, ki je že bil in o katerih so Aleša Primca ponavadi polna usta, sploh ne govorimo.
Pia Nikolič
