Mladinsko delo po ugotovitvah Mreže MaMa pomembno za duševno zdravje mladih
Mladinsko delo ima pomembno vlogo pri duševnem zdravju mladih, so danes poudarili v Mreži MaMa. Predstavili so tudi rezultate raziskave, ki kažejo, da se mladi zavedajo pomena duševnega zdravja, a ne vedo, kam se obrniti po podporo. Duševno zdravje si želijo krepiti prek neformalnih načinov, kot je ustvarjanje in aktivnosti v naravi.
Vodja projektov na Mreži MaMa Nežka Agnes Vodeb je predstavila rezultate raziskave projekta Glas mladih!, ki so ga izvedli leta 2025. V raziskavo so zajeli 391 mladih iz petih partnerskih držav, od tega 87 mladih iz Slovenije, pri tem pa jih je zanimalo, kako mladi doživljajo izzive na področju duševnega zdravja in kateri dejavniki vplivajo na njihovo dobro počutje.
Ugotovili so, da se večina mladih iz Slovenije počuti varne in sprejete v dejavnostih in skupinah, v katerih se udeležujejo. “Mladinsko delo je varno in sprejemajoče okolje za mlade, kjer krepijo svoje dobro počutje in kot tako predstavlja preventivo na področju duševnega zdravja,” je poudarila Vodeb.
Rezultati so pokazali tudi, da mladi razumejo pomen duševnega zdravja, a okoli 41 odstotkov ne ve, kam se obrniti, če bi potrebovali podporo. Od iskanja podpore okoli 42 odstotkov sodelujočih odvrnejo stroški, okoli 37 odstotkov skrbi mnenje okolice in okoli 36 odstotkov odvrne pomanjkanje časa.
Raziskava je pokazala tudi, da številni mladi iščejo neformalne načine za naslavljanje duševnega zdravja in krepitev dobrega počutja, na čemer temelji tudi mladinsko delo. Okoli 56 odstotkov vprašanih si želi te teme nagovarjati preko kreativnih metod in ustvarjalnih medijev, okoli 39 odstotkov z aktivnostmi v naravi, 37 odstotkov z medvrstniško podporo in 34 odstotkov s prostovoljstvom.
Predstavili so tudi projekt Previharimo možgane, v katerega so aprila in maja letos vključili 123 pedagoških delavcev in 38 mladinskih delavcev iz 10 slovenskih statističnih regij. Namen projekta je bil ugotoviti, kaj pedagoški in mladinski delavci opažajo pri svojem delu z mladimi, še posebej na področju duševnega zdravja in ali se počutijo spodobni te stiske reševati, je pojasnil vodja projektov mladinskega centra Dravinjske doline Gašper Vaukan.
Rezultati med drugim kažejo, da si mladinski delavci želijo dodatnih usposabljanj in vzpostavitve jasnih protokolov, pedagoški delavci pa si želijo več delavnic in iger na tem področju ter sodelovanja z nevladnimi organizacijami.
Po besedah direktorice mladinskega centra Dravinjske doline Špela Pučnik je ključno vključevanje duševnega zdravja v vsakodnevno mladinsko delo in ne zgolj, ko je stiska že velika. “Mladinsko delo lahko že samo po sebi deluje preventivno, saj mladim ponuja varen, dostopen prostor, odnose, občutek pripadnosti ter možnost, da sodelujejo in soustvarjajo svoja okolja,” je prepričana.
Pri tem je izpostavila, da mladinski delavec zagotovo ni terapevt, je pa pogosto prva zaupanja vredna odrasla oseba izven formalnih prostorov oziroma družine, ki ima sposobnost odpreti varen prostor za pogovor, posluša brez obsojanja in mladega po potrebi poveže z ustrezno strokovno pomočjo.
