Debirokratizacija ali zakon o konkurenčnosti
Vlada je po ponedeljkovi dopisni seji, saj se tako najlažje izogne mukotrpnemu razglabljanju o smotrnosti odločitve, Državnemu zboru v obravnavo poslala dopolnjen predlog Zakona o debirokratizaciji, ki ga je sprva pripravil takratni predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo in danes trajni začasni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Finančne uprava Republike Slovenije Ivan Simič. Urad vlade RS za komuniciranje sporoča, da cilji, ki jih je zakonu zadal Simič ostajajo enaki: izboljšanje stanja administracije in konkurenčnosti v poslovnem okolju v državi. Seveda je v izjavi za javnost nekajkrat omenjeno tudi lajšanje življenja državljanom, a preostala vsebina tega ne podpira. Črtane so nekatere določbe, spremenjeni so nekateri podatki – denimo ime in priimek ministra za pravosodje, ki ga ob pripravi prvega predloga še ni bilo, osvežen pa je tudi 69. člen zakona o že veljavnih predpisih.
Največja sprememba v novem predlogu Zakona o debirokratizaciji je po pričakovanjih najbolj užalostila gospodarske organizacije, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in Gospodarsko zbornico Slovenije. V predlogu namreč ni več člena o davčnih odpustkih, ki se jim ljubkovalno reče socialna kapica in bi državni proračun prikrajšali za 170 milijonov evrov letno. Kapica bi omogočila, da približno 11000 najbolje plačanim državljanom prispevek za socialno varnost ne bi naraščal v sorazmerju z njihovo plačo, če ta presega 6000 evrov bruto. Minister Počivalšek je ob spoznanju, da bogataši, tudi če bo zakon sprejet, ne bodo uživali davčnih privilegijev sporočil: “Bili smo zelo blizu rešitvi. Samo kaka sekunda nas je delila od tega, da bi v tem Zakonu o debirokratizaciji sprejeli tudi tisti del, povezan s socialno kapico, pa se to pač žal ni zgodilo.”
Poleg regresivnih davčnih odpustkov si je po informacijah Radia Slovenija vlada premislila tudi glede določb, po katerih javnim naročnikom investicij ne bi bilo treba izpeljati projektnega natečaja, čemur so seveda nasprotovali arhitekti, ki so se ustrašili monopola gradbincev nad javnimi infrastrukturnimi naročili.
Kar se tiče lajšanja življenja državljanov, kot UKOM rad poudarja, predlog Zakona o debirokratizaciji predvideva predvsem digitalizacijo ustave in zakonodaje, kar bi po mnenju vlade okrepilo pomen ustavne določbe o vakacijskem roku. V besednjaku navadnega smrtnika to pomeni, da bi imeli državljani lažji dostop do razumevanja pravnega reda in se ne bi mogli izgovarjati na nepoznavanje pravil.
Vlada je prvo besedilo zakona v parlament poslala marca, prvi med poslanci – Igor Zorčič – pa je na petkovem kolegiju državnega zbora opozoril, da bo za sprejem megazakona potrebna dvotretjinska večina, saj je bil eden izmed zakonov, v katerega posega debirokratizacijski, leta 1996 sprejet z dvotretjinsko večino. Zagotovo je, da novega predloga zakona poslanci na današnji seji državnega zbora ne bodo obravnavali, saj se z novim predlogom znova začenja celoten zakonodajni postopek.
