Razbijamo tabuje: Kako Bachove esence spreminjajo življenja

Ko se otrok vsako jutro s solzami drži svoje mame in noče prestopiti praga vrtca, se v mnogih starših sproži notranja stiska. Kako pomagati, ko razumski argumenti ne delujejo, ko je otrok prestrašen, mama pa izčrpana in negotova? Nana Krošel je terapevtka, ki že več kot desetletje deluje na področju Bachovih cvetnih esenc, ki z oralnim uživanjem pomagajo pri uravnovešanju različnih čustvenih stanj – od strahu, jeze, žalosti, sramu in tesnobe do notranjega nemira, pomanjkanja samozavesti in občutka izgubljenosti.

Bachove esence so izvlečki iz divjerastočih rastlin, ki po načelih vibracijske medicine pomagajo pri uravnovešanju čustvenih stanj. »Ne gre za klasično zdravilo, ki bi zatiralo simptom, temveč za podporo, ki posameznika vrača v notranje ravnovesje,« pojasnjuje Nana. »Če sem potlačila jezo in se ta v meni kopiči, bo telo to pokazalo – lahko skozi bolezni, lahko skozi izbruhe. Esenca mi pomaga, da jezo prepoznam, jo izrazim na zdrav način in jo nato tudi predelam.«

Sama je pot začela kot mama, ki je iskala nekaj, kar bi njenim otrokom olajšalo prve korake v vrtec. »Ne veš, ali otrok joka, ker je občutljiv ali ker mu je zares pretežko. Nisem želela, da grejo skozi stisko brez podpore,« se spominja. Čutila je odgovornost, da zaščiti otroka, a hkrati tudi nemoč, ker ni vedela, kako. Takrat je odkrila Bachove esence – najprej zase, da bi bolje razumela lastna čustva in se lažje odzivala na izzive materinstva, nato pa tudi za otroke. Učinki so jo tako prepričali, da je začela raziskovati globlje, se izobraževati, preizkušati različne kombinacije in metode, dokler ni postalo jasno, da želi to znanje deliti naprej. »Danes delam z drugimi, ker vem, kako pomembno je, da imamo orodja, s katerimi si lahko pomagamo – brez občutka krivde in pritiska, da moramo vedno vse zdržati.«

Dr. Edward Bach, britanski zdravnik in homeopat, je v 30. letih prejšnjega stoletja razvil sistem 38 cvetnih esenc, ki zajemajo različna čustvena stanja – od strahu, negotovosti in obupa, do čustvene otopelosti in nezaupanja vase. »Vsako esenco je preizkusil na sebi. Sprožil si je določena čustvena stanja in opazoval, kako nanj vpliva določen cvet.«

Pri svojem delu Nana izpostavlja pomen individualnega pristopa: »Lahko imam tri otroke, ki ponoči ne spijo, pa ima vsak svoj razlog. Eden zaradi ločitvene tesnobe, drugi zaradi travmatične izkušnje, tretji zaradi občutljivosti na dražljaje. Zato univerzalne rešitve ne delujejo. Vsak potrebuje svojo mešanico, svojo zgodbo.« Pravi, da je bistveno gledati onkraj simptoma – da se ne vprašamo le, kaj se dogaja, ampak zakaj. Šele ko prepoznamo ozadje, osebnostne značilnosti, čustveno dinamiko v družini in trenutne okoliščine, lahko sestavimo mešanico Bachovih esenc, ki resnično nagovarja posameznikov notranji svet. »Ni dovolj vedeti, da je otrok nemiren – pomembno je razumeti, ali je to zaradi notranjega strahu, pretirane odgovornosti, pomanjkanja pozornosti ali česa drugega. In prav v tem je moč individualnega pristopa, ki spoštuje edinstvenost vsakega človeka.«

Najpogostejše težave, zaradi katerih se ljudje obrnejo nanjo, so stiske ob vstopu v vrtec, trme, grizenje nohtov, nočne groze, težave s spanjem, tesnoba, odvajanje od dojenja ali dude. Pa tudi zaradi težav s kožo, kot so atopijski dermatitis ali akne. »Pri odraslih je velik spekter težav – panični napadi, perfekcionizem, izgorelost, pomanjkanje življenjske energije, krivda. Veliko ljudi ne zaupa več sebi ali se ne najde v življenjski vlogi.«

Pri delu z otroki vedno vključi tudi mamo. »Otrok do približno sedmega leta živi pod energijskim poljem mame. Če želimo resnično pomagati otroku, moramo podpreti tudi njo. Njena notranja stanja se odražajo v otrokovem vedenju, v njegovih čustvih. Včasih pride zaskrbljena mama, katere otrok ponoči joka, in šele po pogovoru ugotoviva, da je v stiski predvsem ona. Otrok to le odraža.«

Družba danes Bachove esence vse bolj sprejema: »Pred desetimi leti sem morala razlagati, kaj sploh so. Danes me kontaktirajo ženske, ki sem jim nekoč pomagala, zdaj pa želijo pomoč za svoje otroke. Veliko je tudi terapevtov, babic, dul, ki se odločajo za izobraževanje. In to je zame največje priznanje.«

Seveda pa se najdejo tudi skeptiki. Nana se ob tem nasmehne in pravi, da je ena najpogostejših pripomb, da z Bachovimi esencami otroku »preveč olajšamo življenje« – da se ne bo naučil soočiti z resničnimi izzivi. »Pogosto slišim argument, da če otroku dam esenco ob vstopu v vrtec, se ne bo nič naučil. Ampak mi ne ‘odvzamemo izkušnje’. Ravno nasprotno – ustvarimo pogoje, da jo otrok lahko predela brez travme. Možgani se razvijajo v sproščenem stanju, ne v krču,« dodaja in izpostavi, da dolgotrajni stres zavira razvoj otrokovih sposobnosti, ustvarjalnosti in socialnih veščin. Meni, da je zgrešeno misliti, da je trpljenje nujno za učenje. »Ne gre za to, da otroku odvzamemo vsako neprijetno izkušnjo, ampak da mu pomagamo, da jo zmore predelati.«

Bachove esence niso čarobna rešitev, so pa – pravi Nana – del širše slike. »Lahko jemo najbolj zdravo hrano, a če imamo toksične odnose ali zatrta čustva, telo tega ne more predelati. Zdravje je vedno celota. Hrana, gibanje, odnosi, čustva. Vse je povezano.« Danes vodi tudi lastno izobraževanje o Bachovih esencah, ker si želi opolnomočiti ljudi, da bi si znali pomagati sami. Predvsem pa je pomembno, pravi Nana, da bi se o teh stvareh govorilo že v šoli, že z mlajšimi otroki: »Da bi učili otroke, kaj je čustvena pismenost. Da bi razumeli, zakaj pride do bolezni, stisk, napadov tesnobe. Da bi znali poslušati svoje telo, prepoznati občutke in si dati dovoljenje, da ne zmoremo vedno vsega. In da je to čisto v redu.«

Petra Znoj