Slovenija po navedbah govorcev na okrogli mizi večkrat solidarna z begunci in migranti
Govorci na okrogli mizi o migrantskih vprašanjih ob današnjem mednarodnem dnevu beguncev so se strinjali, da je Slovenija večkrat pokazala solidarnost z begunci in migranti. Tudi v Sloveniji pa se azilna in migracijska politika zaostruje, je ocenila Urša Regvar iz nevladne organizacije Pic. Pozvala je k poenostavitvi in pohitritvi postopkov.
Direktorica Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je povedala, da se Slovenija kot varna država trudi zagotoviti varno namestitev tudi tistim, ki je v svojih državah nimajo. Begunstvo ni izbira, je pa izbira odnos države do beguncev, je dejala Štrukelj, pri čemer se je sklicevala na generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa.
Slovenija je solidarnost nazadnje pokazala med vojno v Ukrajini, je dejala. Takoj po začetku vojne so vzpostavili dva večja nastanitvena centra v Logatcu in na Debelem rtiču, kasneje pa še v Postojni ter dogovorili druge namestitve po Sloveniji.
Poveljnik regionalne civilne zaščite Sandi Curk je pri tem dejal, da so ravno v centru v Postojni mladoletne osebe brez spremstva sprejeli z odprtimi rokami. “To danes niso ne begunci ne migranti, ampak naši someščani. Z njimi se srečujemo, z njimi živimo in z njimi ustvarjamo prihodnost,” je poudaril Curk, ki meni, da je Slovenija med bolj solidarnimi državami v Evropi.
Generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve Matej Torkar in strokovna sodelavka predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce za Centralno Evropo Romana Zidar pa sta opozorila tudi na zmanjševanje sredstev za begunska vprašanja na ravni Združenih narodov. Vprašljivo je tudi, kako bo na to področje vplivalo povečevanje izdatkov za obrambo, je dejal Torkar.
Povedal je še, da je eden glavnih ciljev evropskega pakta o migracijah in azilu, ki se bo začel uporabljati naslednje leto, pohitritev postopkov obravnave z namenom, da se zagotovi zaščita tistim, ki jo dejansko potrebujejo.
Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra (Pic) pa je bila v izjavi za STA do pakta kritična. Nekatere države ga že zdaj zavračajo, kar pomeni, da se bo politični razkol pri migracijski krizi nadaljeval.
Regvar zato meni, da bi države morale čedalje bolj razmišljati o individualnih pristopih in ukrepih. “Morali bomo pohitriti in olajšati postopke. Zakonodajo bomo morali sprostiti,” je dejala.
Opozorila je, da ima Slovenija na področju tujcev restriktivno politiko. Tako je tujcem izjemno težko pridobiti in ohranjati dovoljenje za prebivanje. Z vidika mednarodne zaščite pa bi Slovenija morala razmišljati o povečanju kapacitet ter vzpostavitvi varnih in zakonitih poti za varen prihod v Slovenijo, ter uspešno integracijo v družbo, je opozorila.
Kot je dejala, je najbolj ključno, da se osebam pri upravljanju migracij omogoči regularizacijo lastnega statusa, torej enostavno pridobitev določenih dovoljenj za prebivanje ali druge pravne podlage, s katero lahko postanejo aktivni člani družbe. “Najtežje in najhuje je, da se osebo pusti dobesedno na cesti, brez kakršnegakoli pravnega statusa,” je pri tem poudarila.
Ob današnjem dnevu je Slovenska filantropija pripravila projekcijo kratkega filma Maček med vrati, okroglo mizo o zaščiti in vračanju beguncev ter razstavo risb prosilcev za azil in ukrajinskih otrok.
