Prejeli smo: Javni poziv staršem in delodajalcem ob začetku šolskega leta 2026/2027

»Prvi šolski prag se prestopi samo enkrat, medtem ko se delovna izmena ponovi že naslednji dan. Zato starši prvošolca ne bi smel izbirati med službo in otrokom, saj jim zakon daje pravico, da tisti neponovljivi trenutek stojijo ob  in z svojim otrokom.«

V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije ob začetku šolskega leta opozarjamo, da se bo pouk v šolskem letu 2026/2027 začel v torek, 1. septembra 2026. Za tisoče otrok bo to prvi korak skozi šolska vrata in začetek novega življenjskega poglavja. Za njihove starše pa eden tistih trenutkov, ki jih ni mogoče prestaviti, ponoviti ali nadomestiti pozneje. 165. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da ima delavec zaradi osebnih okoliščin pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, pri spremstvu otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan pa najmanj en delovni dan. Pravica pripada obema zaposlenima staršema in velja za vse ne glede na dejavnost oziroma sektor. Delodajalec jo je dolžan omogočiti, delavec pa mora predložiti ustrezno dokazilo, na primer potrdilo o vpisu oziroma šolanju. Zaradi urejene organizacije dela staršem svetujemo, da delodajalca o koriščenju pravice pravočasno obvestijo.

Ta pravica je bila v ZDR-1 dodana z novelo ZDR-1B in velja od januarja 2020. To ni letni dopust, to niso »proste ure« in to ni usluga delodajalca, ampak je to zakonsko določena plačana odsotnost zaradi osebne okoliščine.

Zato v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije staršem prvošolcev sporočamo, da izkoristijo svojo pravico. Ne dovolite, da bi zaradi občutka krivde, pritiska ali kadrovske stiske delodajalca ostala le črka na papirju. Otrok na prvi šolski dan ne potrebuje popolnega urnika, ampak potrebuje zgolj občutek, da ob njem stoji nekdo, ki mu daje varnost in pogum. Službeni dan je mogoče nadomestiti, medtem ko se prvega šolskega dneva svojega otroka ne da priklicati nazaj.

Ob tem tudi apeliramo na delodajalce, da spoštujejo zakon in predvsem človeka na delovnem mestu. En plačan dan odsotnosti starša prvošolca ni strošek, zaradi katerega bo obstalo podjetje lahko pa je dejanje, zaradi katerega bo zaposleni še dolgo vedel, da dela v okolju, ki razume življenje tudi zunaj proizvodne hale, pisarne, trgovine, avtobusa ali gradbišča. Če organizacija dela stoji ali pade zaradi enega zakonsko zagotovljenega dneva starša prvošolca, problem ni otrok, temveč organizacija dela.

Spoštovanje družinskega življenja se ne meri s slogani na spletnih straneh in certifikati na stenah, temveč v trenutkih, ko delavec razumevanje dejansko potrebuje. Dober delodajalec ne gradi lojalnosti z besedami, temveč z dejanji. Kjer delavec čuti spoštovanje, rastejo zaupanje, pripadnost in motivacija; kjer mora za zakonsko pravico prositi kot za uslugo, se začne rušiti most zaupanja med človekom in delom. Če delodajalec pravice ne omogoči, jo pogojuje s koriščenjem letnega dopusta ali delavca zaradi njenega uveljavljanja izpostavlja pritiskom, pozivamo zaposlene, naj se obrnejo na svoj sindikat, Inšpektorat Republike Slovenije za delo ali neposredno na Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije. Pravice imajo resnično moč šele takrat, ko jih poznamo, uporabljamo in skupaj branimo.

Obenem tudi pozivamo delodajalce, naj tudi staršem otrok, ki ne vstopajo več v prvi razred in zato nimajo te posebne zakonske pravice, tam, kjer delovni proces to omogoča, pokažejo razumno mero prožnosti pri začetku delovnega časa ali koriščenju dopusta. Družini prijazno delovno okolje se ne začne pri plakatu na steni, temveč pri vsakdanjem spoštovanju človeka.

Prvi šolski dan je most med varnim naročjem doma in svetom znanja, odgovornosti ter samostojnosti. Zakon je na ta most postavil varovalo in sicer pravico starša, da otroka na njem ne pusti samega. Zato je naš javni poziv preprost, da starši, stopite ob bok svojemu prvošolcu; delodajalci, stopite ob bok svojim zaposlenim. En dan človečnosti ne bo oslabil gospodarstva. Lahko pa okrepi nekaj, česar se ne da zapisati v nobeno bilanco in se kliče zaupanje. In prav zaupanje je temelj zdrave družine, dobrega delovnega okolja in solidarne družbe.