Na seji konference sindikatov upravnih enot o plačnem položaju po reformi (II)

Splošna ocena je, da zaposleni na upravnih enotah niso zadovoljni s plačno reformo, pravi sindikalist Dragan Stanković. Nezadovoljstvu botruje tudi dejstvo, da se za povečan obseg dela namenja manj sredstev, kot se je v mesecih po podpisu stavkovnega sporazuma. Tudi o tem bodo 1. aprila govorili na seji konference sindikatov upravnih enot.

Predsednik konference sindikata upravnih enot v okviru sindikata državnih organov Dragan Stanković je za STA dejal, da je splošna ocena, da zaposleni niso zadovoljni s plačno reformo. Ob prvem obroku so se jim plače večinoma zvišale za sto evrov bruto oz. so, kot pravi Stanković, dobili kakšnih 60 evrov neto več.

“Toliko je bilo govora o tej plačni reformi, vlada je to razglašala kot velik uspeh. Višja plača je, a nikomur se ne zdi, da gre za bistveno spremembo,” je dejal za STA. Bi bilo pa po njegovih besedah drugače, če bi celotno povišanje, ki ga bodo pridobili postopno do leta 2028, dobili že takoj.

Premier Robert Golob je v petek v DZ izpostavil, da bo plačna reforma stala 1,4 milijarde evrov in da morejo dati vsega naenkrat. “O tem je bilo dosti govora, s tem so se strinjali vsi sindikati,” je dejal. Tako so reformo razdelili v več dvigov, naslednje povišanje bo oktobra.

Stanković ob tem opozarja še na nižja sredstva, ki se namenjajo za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Po stavki v prvi polovici lanskega leta je bilo namreč s stavkovnim sporazumom iz začetka julija omogočeno dodatno nagrajevanje nadpovprečno obremenjenih.

Od julija do oktobra lani se je po podatkih ministrstva za javno upravo iz tega naslova za skupno 58 upravnih enot s približno 2400 zaposlenimi mesečno namenilo več kot 400.000 evrov. Dodatek v višini od pet do 20 odstotkov osnovne plače pa je v povprečju prejelo približno 70 odstotkov vseh zaposlenih na upravnih enotah.

Tudi v novembru in decembru se je po Stankovićevih besedah delovna uspešnost za povečan obseg dela izplačevala v skladu s sporazumom, medtem ko se je za januar lahko le, kjer so nastali prihranki, na marsikateri upravni enoti pa se sploh ni.

Nazadnje so se dogovorili o rešitvi, ki bi izplačilo znova omogočala na vseh upravnih enotah, a bodo sredstva za ta namen precej manjša, kot so bila lani, kar povzroča nezadovoljstvo, je pojasnil Stanković. Po njegovih besedah namreč menijo, da se njihove plače niso tako zelo izboljšale, da zanje ta dodatek ne bil več pomemben. Poleg tega naj se za ta dodatek ne bi namenilo vseh razpoložljivih sredstev.

Ob prehodu na nov sistem se je po Stankovićevih besedah pojavljalo tudi ogromno vprašanj, povezanih s sistemizacijo, napredovanji. Moti jih tudi, da za uradniška delovna mesta po trenutni zakonodaji ni možen spregled izobrazbe, kot je za strokovno-tehnična delovna mesta. Po plačni reformi je namreč spregled izobrazbe možen le za poklice, kjer izobrazbeni pogoj ni zapisan v zakonu.

Še eno odprto vprašanje je tudi plačevanje matičarjev.

Pri tem je Stanković napovedal, da bodo o vsem tem govorili na seji konference sindikatov upravnih enot, ki je predvidena za 1. april.