Mehko kuhan strip: Dirka po Misisipiju – Morris, Rene Goscinny (Graffit, 2024)
Lucky Luke je še ena v vrsti klasik franko-belgijskega karikaturističnega stripa, scenarija za katere je pisal Rene Goscinny, tedaj v sodelovanju z belgijskim risarjem Morrisom, ki je te stripe risal skoraj celo svojo kariero (od leta 1946 dalje). Kar se je začelo kot kratke smešne zgodbice z Divjega Zahoda za revijo Spirou, se je nadaljevalo kot bogata serija celoalbumskih epizod, v katerih glavno vlogo prevzema večno flegmatični Luke, z zvito cigareto v ustih in zvestim konjskim tovarišem Jolly Jumperjem (od leta 1947 naprej) ob strani. Namesto, da bi avtorja zašla v poveličevanje kavbojev, kar si je v tistih časih rad privoščil Hollywood, sta ta žanr parodirala. Tako so se leta 1951 pojavili še nerodni kriminalci bratje Dalton in devet let kasneje trapasti zaporniški pes Rantanplan. Pri tem pa se je risar zvesto držal zgodovinskega gradiva in skupaj s scenaristom veliko raziskoval, da so lahko v stripih nastopile resnične osebe ali legende z Divjega Zahoda. Poleg Asterixa in Tintina je po prodaji sodeč to še vedno eden od bolje prodajanih evropskih stripov in najbolje prodajan belgijski strip vseh časov. Da je Morrisu veliko pomenil medij stripa kaže tudi to, da mu pripisujejo prvo uporabo izraza “deveta umetnost” zanj.
O najnovejšem prevodu epizode Dirka po Misisipiju smo govorili s prevajalcem in urednikom Borisom Permetom:
Kako bi strip Dirka na Misisipiju opisali v nekaj besedah?
To je tipična humoristična pustolovščina, hkrati pa zelo netipičen vestern, v katerem se Lucky Luke znajde na enem od dveh parnikov, ki tekmujeta za pravico do ekskluzivne plovbe po reki Misisipi.
Je fotografija na začetku stripa prisotna tudi v izvirniku? Če ne, zakaj ste jo dodali sami?
Morris je za notranje naslovnice večinoma prispeval risbe, včasih pa tudi slike. Seveda vedno objavimo vse tako, kot je v izvirniku, in tako je tudi v tem stripu.
Lucky Luke je tokrat na skrajnem jugu Severne Amerike, ob Mehiškem zalivu, v New Orleansu. Do kod vse seže teritorij, na katerem ga najdemo med njegovimi dogodivščinami?
Praktično po vseh ZDA, v lov na Daltone pa se odpravi tudi v sosednji Kanado in Mehiko.
So epizode Lucky Lukea navdihnjene z resničnimi dogodki?
Ja, večino zgodb iz serije so dejansko navdihnili resnični dogodki ali resnične osebe. Strip Naval na Oklahomo, ki smo ga objavili pred Dirko na Misisipiju, je na primer navdihnilo posebej zanimivo in nenavadno naseljevanje današnje Oklahome, strip Sodnik, ki izide aprila, pa je navdihnil prevarantski samooklicani sodnik Roy Bean, ki je postavil saloon-sodišče, v katerem je pravico delil precej po svoje in predvsem za svoj račun.
Ampak če se osredotočim na pravkar izdani strip Dirka na Misisipiju, je tudi zanj scenarist Goscinny izkoristil poseben zgodovinski dogodek, in sicer dirko dveh parnikov, ki je potekala na Misisipiju junija 1870, nagrada za zmagovalca pa je bila, tako kot v stripu, pridobitev ekskluzivne plovbe po reki. Med branjem stripov iz serije se nam zdi marsikatera smešna ali zabavna peripetija privlečena za lase, pa čeprav ni, saj je bila resnica pogosto res bizarna. Na primer pogoste eksplozije ladijskih kotlov, na katerih je zgrajenih nekaj gegov v stripu, še zdaleč niso izmišljene. Med letoma 1811 in 1853 naj bi namreč zaradi tovrstnih eksplozij na parnikih, ki so pluli po reki in njenih pritokih, umrlo okoli sedem tisoč ljudi, do eksplozij pa je prihajalo tako zaradi napak pri načrtovanju kot nevarne uporabe.
Poleg resnične zgodovine pa je na avtorja vseskozi zelo vplivala tudi takratna kinematografija. V tem konkretnem stripu nekaj elementov izhaja tudi iz knjige Življenje na Misisipiju pisatelja Marka Twaina, ki ga pri nas najbolj poznamo po pustolovščinah Toma Sawyerja, je pa dejansko služboval tudi na parniku. Moram dodati še, da so bile vse zgodbe Goscinnyjevo delo in da ne gre za kake dokumentarne zgodovinske zgodbe, saj je vire uporabil le za seznanjanje z določeno temo, preden se je lotil pisanja scenarija za posamezen strip. Skratka, samo ozadje nastanka posameznih zgodb in viri navdiha zanje so prav tako zanimivi kot zgodbe same, vse to pa je odlično predstavljeno v integralni zbirki Lucky Luke, ki bo začela izhajati letos.
Koliko stripov Lukcy Lukea je pri založbi že izšlo?
Trenutno je v pripravi osemnajsti z naslovom Sodnik, ki bo izšel aprila.
Po kakšnem principu zaporedja prevajate epizode Lucky Lukea pri založbi Graffit?
Doslej je bilo to bolj ali manj naključno, po stripu Sodnik pa bomo po vrsti zapolnjevali “vrzeli” med že izdanimi naslovi. V prej omenjeni novi integralni zbirki so stripi prvič objavljeni kronološko, tako kot so nastajali, kar se v nekaterih primerih razlikuje od vrstnega reda v albumskih objavah. V tej integralni zbirki so vsi stripi objavljeni v celoti, medtem ko so bile v albumih nekatere zgodbe skrajšane. Tu spremljajo tudi krajše zgodbe, ki v albumih sploh niso izšle. Poleg tega pa vsaka knjiga integralov vsebuje tudi izjemno zanimivo okoli 50-stransko predstavitev zakulisja nastanka posameznih zgodb, z bogatim slikovnim gradivom, zanimivimi življenjepisi avtorjev s citati, intervjuji, anekdotami … hkrati pa tudi zgodovino francosko-belgijskega in s tem evropskega stripa, katerega osrednji figuri sta bila avtorja Luckyja Luka.
Pri stripih za otroke in mlade pogosto prevajajo tudi imena. Zakaj ste se pri vas odločili, da bo protagonist ostal Lucky Luke, namesto Srečni Luka?
To je vsekakor strip za vse generacije, ne zgolj za otroke in mlade, za kar je poskrbel Goscinny s svojimi večplastnimi scenariji, kar je še toliko bolj očitno v seriji Asterix, za katero je prav tako pisal scenarije. Goscinny je bil tako avtor dveh najuspešnejših evropskih stripovskih serij in je po mojem tudi skoraj pol stoletja po svoji prezgodnji smrti še vedno najboljši scenarist humorističnih stripov, kar jih je bilo. Glede imen je pa tako, da običajno ne prevajamo tistih, ki so tudi v izvirniku v tujem jeziku. Lucky Luke je francosko-belgijska serija, kar pomeni, da so angleška imena za francosko govoreče bralce izvirnikov prav tako v tujem jeziku. Poleg tega je Morrisu veliko pomenila aliteracija, ki bi jo Lucky Luke izgubil, če bi bil Srečni Luka, kot so ga poslovenili v prejšnjem stoletju. V tem primeru bi moral biti na primer Srečni Srečko, kar pa ne bi bil ravno “posrečen” prevod. Verjetno je zaradi tega tudi ohranil izvirno ime v skoraj vseh jezikih, v katere so ga oziroma ga še prevajajo.
Ko v stripu piše: prevedel in uredil Boris Perme – kaj vse to zajema?
Vse tisto, kar tudi sicer počnejo prevajalci in uredniki.
Vam je lažje prevajati strip iz serije ali posamezen strip? Zakaj?
Meni je vseeno. Sicer posameznega stripa še nisem prevajal, ampak na splošno je verjetno nekoliko bolj zahtevno prevajati serijo, sploh daljšo, ker ima vsak lik neke svoje značilnosti, svoje izraze in tako dalje, vse to pa mora biti skladno vrsto let, zaradi česar si običajno za vsako serijo sproti izdelujemo “slovarčke”.
Ali pri Lucky Lukeu vedno zmaga dobro?
Ja, ker preprosto mora oziroma je moral. Pa ne samo to; v tistih časih “zlo” ni smelo biti premagano z “nasiljem”. Tako je namreč zapovedoval razvpiti francoski zakon iz leta 1949, ki naj bi sicer skrbel za to, da bi bile uvožene revije za otroke zares primerne zanje, v resnici pa je imel protekcionistične cilje in je favoriziral domače izdaje ter jih s tem ščitil pred uvoženo konkurenco. Ker je serijo Lucky Luke izdajala belgijska založba, sta se avtorja pač morala spopasti s cenzuro oziroma se ji izogniti. Morris je izjavil, da je težko ustvarjati vestern, ne da bi bila v njem prelita vsaj kaplja krvi, Goscinny pa je cenzuro s pridom izkoristil. Dejal je, da jima je to, da je komisija prepovedovala ubijati like, omogočilo, da se nista prepustila lahki poti in zlobnežev preprosto ubila, pač pa jih je bilo treba premagati na najrazličnejše bolj ali manj premetene načine.
Število strani: 46
Vezava: trda vezava
Dimenzije: 21 x 29 cm
Jezik izvirnika: francoščina
Pia Nikolič
