Pesmi Makse Samsa zaživele v grafiki
Med petdnevno rezidenco v Hiši kulture v Pivki so štirje umetniki ustvarjali grafike na temo poezije Makse Samsa (1904-1971), manj znane slovenske pesnice z območja Ilirske Bistrice, rojene pred natanko sto leti. V petek zvečer so ustvarjena dela predstavili na razstavi Pesmi v grafiki/Maksa Samsa, ki je na ogled do 28. junija.
Pesmi v grafiki je štiriletni projekt, ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi grafiko, tematsko pa se osredotoča na poezijo znanih pesnikov in pesnic iz regije. Začel se je leta 2022 s Srečkom Kosovelom, nadaljeval z Dragotinom Kettejem in Makso Samsa, zaključil pa se bo naslednje leto z Miroslavom Vilharjem.
Letos so se grafične delavnice z rezidenco na povabilo kustosinje in vodje galerije Mojce Grmek udeležili Erik Mavrič, Neža Perovšek, Adrijan Praznik in Iva Tratnik. Prvi dan so si ogledali stalno razstavo in kratek film o pesnici v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici, čemur je sledil ustvarjalni del delavnice.
Kot navdih jim je služila pesem, ki so si jo izbrali pri zasnovi grafike v tehniki sitotiska v modri in sivi barvi, ki sta bili vnaprej določeni, odtenke pa so določili sami. Nato so grafiko odtisnili, tretjino izvodov pa spremenili v originale z intervencijo v tekstilnem kolažu z vzorci. Kot poudarja Grmek, tekstil namreč povezujemo z ženskami, Samsa pa je edina pesnica v potekajočem projektu. Kot likovni element so umetniki uporabili tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo.
Za vse sodelujoče umetnike je bil to prvi stik s pesnico, učiteljico in Kosovelovo sodobnico, katere pesmi so polne eksistencialne bolečine. Kljub temu sta Tratnik in Perovšek našli eno bolj optimistično – Noč. Jasnina. “Pesem mi je izstopala, ker ni toliko otožna, ne govori o smrti, minljivosti in grobovih. Ko pesnica pravi, da greš spat in nad tabo še vedno sije neka zvezda, daje občutek nekega optimizma in upanja,” je za STA povedala Perovšek.
Tratnik je dodala, da je “večina njenih pesmi neko žalovanje, kaj drugega pa o pesnici vemo bolj malo. Verjetno je bila ujeta v neko provincialno okolje. Grandiozno pa se mi je zdelo njeno ime, mislila sem, da si je dala nadimek po Gregorju Samsi iz novele Preobrazba Franza Kafke.”
Mavriča je pritegnila pesem Bila sem genij in ironično dejstvo, da umetniki tako takrat kot zdaj pričakujejo, da jih bo nekoč nekdo odkril in povzdignil njihov glas v večnost. Presenetila ga je tudi “brutalnost njenih izjav, brez želje po izdelani estetiki”, pri čemer omenja verz “popljuvana bi z žolčem se oprala”, ki ga je vključil v grafiko. “Pri njeni poeziji je šlo za neko samorefleksijo, kar mi je všeč.”
Praznik si je za izhodišče vzel naslov Samsine pesniške izbirke Bleščeče prevare iz leta 1964, v grafiko pa vključil tudi portret pesnice, saj sitotisk omogoča združevanje različnih elementov. Na delavnico z rezidenco se je med drugim odzval, ker je povezana s tekstualno umetnostjo, kar ga znotraj slikarstva še posebej zanima, torej “kako spojiti besede s podobami, kar v slovenski umetnosti ni najbolj prisotno”.
Umetniki so druženje in ustvarjanje v galerijskih prostorih ocenili kot zanimivo in navdihujoče, saj daje možnost srečevanja umetnikov, ki sicer morda ne bi nikoli ustvarjali skupaj, ter povezovanja različnih generacij. To ustvarja drugačno dinamiko, saj je sicer delo umetnika v lastnem ateljeju bolj “asocialno”, kot se je izrazila Tratnik.
Projekt Pesmi v grafiki sofinancirajo ministrstvo za kulturo, Občina Pivka in Knjižnica Makse Samsa v Ilirski Bistrica, kjer bo razstava gostovala po zaključku v Pivki. Knjižnica sicer jeseni ob letošnji stoti obletnici rojstva pesnice pripravlja več dogodkov, vključno s ponatisom njenih pesmi in pohodom po poteh Makse Samsa.
V Hiši kulture bodo naslednje leto po razstavi zadnje rezidenčne grafične delavnice pripravili tudi pregledno razstavo ob zaključku projekta, za letos poleti pa Grmek napoveduje nadaljevanje Poslikane Pivke, ko bo Marko Šajn poslikal zunanjost stavbe na železniški postaji. Naslednje leto bo mestno krajino popestrila Tratnik.
