Poročilo samooklicane feministke, 4. del: Očka za vse

Bila je mrzla pomlad, ko še ni bilo tako močno občutiti podnebnih sprememb. Sneg je pravkar skopnel in med naslanjanjem na hladno betonsko ograjo mostu v domačem kraju mi je pogled na počasen rečni tok meglil oblaček lastne sape. Prekarna situacija odnosov na ljubezenskem področju me je prisilila, da se glede nadaljnjih korakov pomenim s svojim dnevnikom. Z nikomer drugim se nisem mogla, saj o tem ni smel nihče izvedeti ničesar. Le kakšen vtis bi naredila, če bi prijateljem povedala, da že nekaj mesecev seksam z bodočim očetom nekega še nerojenega otroka, ki se je že znašel v fazi, da ga ni več mogoče odpraviti? Slab. Verjetno še slabši, ko bi jim zaupala, da sem se vanj celo zatreskala. Imam vendar dobre prijatelje, takšne, ki imajo vest. 

Vse se je začelo nekaj mesecev pred usodnim pomladnim dnem, ko se je ekipa kolegov odpravila na izlet v tujino. Medtem ko so iz domačih krajev prihajala prestrašena sporočila o padajočem drevju, obširnih področjih brez elektrike, pomanjkanju agregatov v trgovinah in nekem pojavu, za katerega smo tedaj prvič slišali in se mu je reklo »žled«, smo se mi kopali v toplem sredozemskem soncu in na peščeni obali igrali nogomet z žogo, ki jo je v tistem hipu naplavilo morje. Dom je bil daleč in pred nami je bil cel teden brezskrbnega potikanja po srednjeveških obalnih mestecih in obiskovanja kulturnih dogodkov. 

Že prvi dan smo se znašli pred navidez enostavno situacijo. Mi smo bili trije, v apartmaju pa sta bili na voljo dve zakonski postelji. Odločili smo se za žrebanje, ker zakaj naj bi ženska spala v svoji postelji samo zato, ker je drugega spola? Naj nam bo vsaj objektivno neudobno. Tako je prišlo do situacije, v kateri sem si posteljo delila s simpatičnim slokim možem z brčicami, medtem ko je aseksualni tretji udeleženec potovanja lahko užival v samoti in v tem, da ga v lastni sobi ni prav nihče zmotil po tem, ko se je ob desetih zvečer pobral v posteljo. 

Midva sva šla spat precej kasneje. Že prvi večer, ko smo se utrujeni od poti malo prej podali med rjuhe, sva klepetala dolgo v noč. Kot dva najstnika na prvem zmenku sva rahlo okajena počasi lezla vse bolj skupaj, dokler ni prišlo do prvega dotika in eskaliralo do prvega orgazma. Hiša starejšega datuma, leseni podi, prepišna vrata in trhle stene zagotovo niso pomagale pri tem, da bi dogodivščino zadržala le zase, a najin sramežljivi prijatelj tega vse do danes ni nikoli komentiral.

S svežim žarom v očeh in pripravljenostjo na nove zmage sem se prihodnje jutro skoraj zadavila na lastnem zajtrku. Jezik tuje države, v katero smo prišli, sem razumela zelo ohlapno. Do pošte in trgovine sem že uspela priti, izraze za pivo in vozovnico pa sem znala izgovoriti v vseh jezikih, s katerimi sem se srečala dotlej. Prioritete, pač. 

Pogovora mojega cimra in prijaznega domačina za sosednjo mizo tako nisem razumela v celoti, zato se mu tudi nisem posebej posvečala. A ko je domačin odložil svoj časopis in se odpravil naprej, je sramežljivček, ki je pogovor vendarle razumel, kameradu čestital kar v slovenščini. 

»Čestitke! Kdaj ima rok?« je bil vzrok za to, da sta mi s slino pravkar ovlaženi krhelj sira, ki sem si ga skupaj s sočno grozdno jagodo lakomno stlačila v gobec, pristala v sapniku, namesto v požiralniku. Po ne prav privlačnem kašljanju in pljuvanju, ki je bilo bolj podobno bljuvanju, sem končno prišla do sape tudi sama, da sem svojemu prijatelju noči lahko čestitala, da bo čez pol leta postal očka. 

Zaradi ene strastne noči nisem pričakovala, da bova ostala skupaj do smrti, vseeno pa mi je bil možak všeč že prej, brez tega ne bi pristala na izlet v inozemstvo. Naenkrat pa nisem več vedela kako ravnati. Ok, očitno je zaseden in bo čez šest mesecev še bolj. Poleg tega je očitno tudi to, da še kar naprej flirta z menoj, čeprav je, kot se je izkazalo, že nekaj let v resni zvezi. Še bolj očitno pa je to, da bomo morali v tej situaciji skupaj preživeti še celih šest dni.

Izlet se je nazadnje iztekel dobro. Nekje na sredi sem dobila menstruacijo, ki je večinoma najbolj pripraven izgovor za abstinenco. Ob prihodu nazaj pa se je moški še kar želel družiti z mano. Ker je imel tedanji cimer redno službo, midva pa sva bila prekarca, sva se tudi doma lahko občasno družila v samoti in stran od oči javnosti. Bilo je lepo, zabavno, sproščeno. Vsake toliko pa so me prevzele raznorazne misli krivde, od tega, ali nase kličem karmo, ki bo poskrbela, da mi vrne milo za drago, če sama nekoč zanosim in bo oče mojega otroka veselo podiral druge, do tega, ali naj o dogajanju spregovorim naglas in moškemu povem, da sem se vanj zatreskala.

Ker sem tedaj v resnici uživala srečno samsko življenje na postelji v merah dva krat dva metra, je naneslo, da sem se na neki zabavi zapletla z nekom drugim, ki sem ga – ironično – spoznala prav prek bodočega očka. Beseda je dala besedo in jaz sem se dala njemu. Pri tem je šlo za soglasno zabavo za eno noč, ki me je vendar prebudila. Šlo je za dober seks, resnično dober seks. Začenši s tem, da je mladenič vedel, kaj je klitoris in kako se uporablja.

Plehko kot se sliši, sem zato končno lahko dala očka na čevelj. Naj vendar seksa tam, kjer je sejal. Ona je očitno navajena na slab seks, ki ga sama prej nisem zares tako obravnavala. V resnici se je v akt podal kot zajec. Hitro, intenzivno, pornografsko, a brez pravega občutka. 

Še danes ga včasih srečam, saj mesto ni prav veliko in še kar rad govori o seksu. Mogoče s tem kompenzira, kar mu zmanjka v praksi. Denarja za avtomobil pač nima. Tiste partnerke pa tudi ne več. Nikoli ni izvedela, kdo je psica, s katero jo je varal. Jaz pa po velikosti njunega zdaj že najstniškega sina vem, koliko časa je minilo od tega, da sem začela ceniti kvaliteten seks. Pornografija naj pač ostane na zaslonih, saj je preveč podobna telefonskim pogovorom v filmih. Tam se namreč klicatelji nikoli ne predstavijo ali poslovijo. Važno je le tisto, kar pride vmes. Brez uvoda in brez zaključka. Lahko bi celo zapisala: nesramno.

Katja Fajt