Nacionalni svet za kulturo: denar za kulturo bo, če ne letos, pa naslednje leto.
Na 28. redni seji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) so svetniki obravnavali predlog proračuna ministrstva za kulturo za prihodnji dve leti in razpravljali o tem, kako bo v času višanja obratovalnih in drugih stroškov predlagani proračun vplival na delovanje javnih zavodov, nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.
Marko Rusjan, državni sekretar z ministrstva za kulturo, je predstavil podatke, kako je načrtovano 4-odstotno znižanje kulturnega proračuna zaradi poplav vplivalo na izvedbo projektov. Zagotovil je, da so sredstva na voljo iz alternativnih virov, kot so kohezijski sklad, rezerve v proračunu, sklad za pomoč, zato načrtovani projekti oziroma glavne investicije – med njimi prenova ljubljanske Drama, mariborskega Rotovža – niso ogroženi. Omenil je nižanje denarnih spodbud za vlaganja v avdio-video produkcijo. Na to temo se je oglasil svetnik Aleš Pavlin, ki je protestiral, da zamrznitev denarnih povračil za avdiovizualni sektor pomeni likvidacijo in je nasploh eden najbolj škodljivih ukrepov, ki bo onemogočil koprodukcije in Slovenijo kot snemalno lokacijo. NSK je sprejel sklep oziroma pobudo, da na ministrstvu še enkrat razmislijo o zamrznitvi denarnih povračil na področju avdiovizualne umetnosti.
V predvidenem rebalansu proračuna za leto 2025, zagotavlja sekretar, bodo sredstva, tam kjer bo prišlo do izpada nadomestil. Za 2025 je skupna številka 234 milijonov. Proračun, ki je bil sprejet lani za 2023 in 2024, je bil iz 244 milijonov evrov znižan na 231 milijonov, a je Rusjan opozoril, da je potrebno prišteti sredstva iz drugih virov, saj je kultura prvič vključena v solidarnostni sklad, potem so tu še sredstva za obnovo in sanacijo kulturnih spomenikov oziroma javne arhitekturne strukture. Bistvena sta dva finančna vira: iz načrta za okrevanje in odpornost je predvidenih 16 milijonov ter 21 milijonov kohezijskih sredstev.
Najbolj polemična točka seje se je nanašala na delovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Big Banda RTV Slovenija. Ena od poslank državnega zbora je Uršuli Cetinski očitala ustrahovanje, češ da o ukinjanju simfoničnega orkestra ni razmišljal nihče. Cetinski je dodala, da je bila kot direktorica Cankarjevega doma novembra obveščena, da zaradi pomanjkanja sredstev tekočega abonmaja v Cankarjevem domu najverjetneje ne bodo izvedli do konca. Svetnik Marko Vatovec je dodal, da ne gre le za abonma, ampak za celotno glasbeno produkcijo, arhivska snemanja, tonsko produkcijo. Vse to je bilo v zadnjih desetletjih finančno okrnjeno. NSK je sprejel pobudo, da se v tem primeru najde razrešitev in zagotovi stabilno financiranje. Predsednica je povedala, da so na seji odbora državnega zbora za kulturo ta teden, ki je obravnaval finančni položaj Radiotelevizije Slovenija, že izrekli podporo ohranitvi omenjenih orkestrov.
Predsednica sveta je zbranim posredovala informacijo, da so pred sejo iz uredništva oddaj o kulturi na nacionalni televiziji dobili pobudo za razpravo o napovedanih škodljivih spremembah oddaj Kultura in Osmi dan, o prestavljanju na precej poznejši večerni termin in krajšanje oddaj. Cetinski je dejala, da se NSK ne sme vmešavati v programske sheme RTV Slovenija. Sprejet je bil sklep, da se kulturne oddaje ne getoizirajo in da se člani NSK pridružujejo pozivu ustvarjalcev oddaj.
V letu 2024 bo nacionalni svet za kulturo izvedel šest rednih sej in šest korespondenčnih, Cetinski je predlagala vsebine prvih treh, saj bo mandat zdajšnjim članom jeseni potekel. V prihodnjem letu bo NSK razpravljal o položaju nevladnih organizacij in samozaposlenih, na drugi seji o največjih problemih v javnem sektorju v kulturi, na tretji, poslovilni, pa bi poskusili reflektirati svoj mandat. O predlogu Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029, ki še ni v javni razpravi, a je bila NSK dana v branje, je svetnicam in svetnikom prišla poročat ministrica za kulturo Asta Vrečko, a ta del seje je bil zaprt za javnost.
SIMON SMOLE
