Spoprijemanje s širjenjem dezinformacij

Dezinformacije so ena od oblik manipulacije s pomočjo medijev in »medijev«, ki so se v času koronakrize še globlje zajezile v medijski sistem. Poleg zdravstvene krize je slednja ustvarila idealne pogoje in omogočila krizo informacijskega okolja. Ranljivost ljudi za dezinformacije se je namreč še toliko bolj povečala zaradi hitrosti širjenja informacij, pomanjkanja jasnih navodil stroke in izkoriščanja čustev ter strahu šibke javnosti.

Medtem ko gre pri lažnih novicah preprosto za laži, je posebnost dezinformacij ta, da pogosto niso izmišljene v celoti in po navadi temeljijo na skrbno izbranih dejstvih. Velikokrat so rezultat površnega poročanja, kar vpliva na izvorni pomen in neresnične zaključke. Pogosto pa nastajajo tudi z namenom manipulacije javnosti ali povečevanja dobička.

Na sestanku evropskih strokovnjakinj in strokovnjakov za medije in družbena omrežja leta 2018 v Bruslju je skupina High Level Group opredelila pet nasvetov v boju proti dezinformacijam. Slednji zajemajo »krepitev transparentnosti, spodbujanje medijske pismenosti, oblikovanje orodij za opolnomočenje uporabnikov in novinarjev, zagotavljanje raznolikosti in trajnosti v medijskem ekosistemu ter nadaljnje raziskave o učinku dezinformacij ter ukrepanje proti njim,« so zapisali na spletni strani Radiotelevizije Slovenija.

Eden izmed prvih izzivov ključnega pomena, s katerim se soočamo, je torej medijska pismenost. Glede na hitrost razvijanja digitalne tehnologije, s katero se srečujejo vse mlajše generacije, se kot edina smiselna poteza zdi ozaveščanje le-teh. Ključen korak je namreč opremljanje ljudi s potrebnimi veščinami za soočanje z dezinformacijami. Kljub veliki potrebi po medijski pismenosti, je ta še vedno težko dosegljiva. Medtem ko naj bi bil predmet vzgoja za medije na voljo osnovnošolkam in osnovnošolcem tretje triade, se je ta po podatkih, zapisanih na spletni strani centra Oštro, v letu 2021 izvajal v samo 77 od 455 osnovnih šol. Le slabih sedemnajst odstotkov šol se je torej posvečalo medijski vzgoji in učenju mladih o varni uporabi družbenih omrežij.

Poleg potrebe po kritičnem razmišljanju je naslednji pomemben korak povečanje regulacije in transparentnosti na spletnih platformah. Slednja je namreč ključna za ohranjanje verodostojnosti novinarstva. Družbena omrežja ne prevzemajo odgovornosti pri preverjanju informacij in odstranjevanju lažnih vsebin. Veliko težavo pa predstavljajo tudi javne ustanove, ki širjenje dezinformacij izkoriščajo v svoj prid.

Zaradi želje po zajezitvi dezinformacij sta francoska tiskovna agencija AFP in slovenski center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji pričela z objavo analiz verodostojnosti javnih vsebin. Evropska komisija je leta 2020 namreč ustanovila projekt evropskega observatorija za digitalne medije European Digital Media Observatory. Namen slednjega je združitev novinark in novinarjev ter strokovnjakinj in strokovnjakov za usposabljanje medijev v boju proti dezinformacijam. Kot so zapisali na spletni strani centra je namreč cilj projekta spodbujati vlade »h krepitvi kolektivnega odziva na grožnje demokraciji, ki so posledica dezinformacijskih kampanj.« Projekt zajema sedem raziskovalnih področij, med katere so uvrščeni identifikacija in analiza virov, vsebine dezinformacij ter ukrepov spletnih platform, nacionalna raziskava dezinformacij in analiza prepričanj, povezanih s teorijami zarote, razvoj sistema umetne inteligence za zgodnje odkrivanje dezinformacij, identifikacija in analiza vloge mednarodnih akterjev pri širjenju dezinformacij ter izvora dezinformacijskih pripovedi. V sklopu projekta so vzpostavili spletno stran Adria Digital Media Observatory, na kateri so v dobrih treh mesecih objavili pet analiz na področju političnega dogajanja.

Medtem ko je sodelovanje med različnimi akterji kot so mediji, vlada, civilna družba in izobraževalne ustanove, ključno, je pomembno tudi zavedanje, da je boj proti dezinformacijam tudi odgovornost vsakega posameznika. Vsak od nas se lahko namreč posveti preverjanju informacij in virov ter izobraževanju o prepoznavanju dezinformacij. V ta namen so določili tudi mednarodni dan preverjanja dejstev, ki smo ga prvič praznovali v letu 2017. Ta je na vrsti takoj po prvemu aprilu oziroma mednarodnem dnevu šaljivcev.

Poleg mednarodnega dne je pomembno, da smo vsak dan kritični, do vsebin na katere naletimo. Pred širjenjem tovrstnih vsebin lahko vedno prej preverimo vir informacij in njegovo verodostojnost, avtorico oziroma avtorja novice ter dejstvo ali je že kdo poročal o njej. V prvi vrsti je seveda pomembno, da preberemo novico v celoti, ker so naslovi velikokrat zavajajoči. Pozorni smo lahko tudi na slovnične napake, namen sporočila in dodatne vire, ki potrjujejo informacije v novici.

AIDA ČEHIĆ