O vzpostavitvi začasne rabe Ukmarjevega trga v poletnih mesecih 2023
tŕg -a m (ȓ r̄) – odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi;
Tako se glasi ena od definicij trga v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Trg je lahko tudi prostor za izmenjavo dobrin, a vemo, da se je ta dejavnost že davno preselila v nakupovalna središča oziroma na splet, kjer lahko za nekaj »zelencev« dobimo nepotrebno kapitalistično kramo. Na trge pa se je v večini naselila štirikolesna pločevina, česar dober primer je tudi Ukmarjev trg v Kopru. Po besedah dr. Boštjana Bugariča je »Ukmarjev trg parkirišče z najlepšim razgledom na svetu.«
Poleg parkiranja približno stotih kosov pločevine smo sicer že vajeni, da se namembnost tega trga v poletnih mesecih priložnostno pretvori v prostor za prireditve tipa Fešta Kalamarov, Eurofest ali za kakšen megalomanski komercialno naravnan glasbeni dogodek.
Že nekaj let pa se na kritični in urbanistično subtilnejši ravni za oživitev tega trga trudi tudi kolektiv Avtomatik Delovišče. Gre za kolektiv s sedežem v Mestni občini Koper, ki z začasno rabo zapuščenih urbanih prostorov ter različnimi metodologijami raziskuje urbane tematike. S tem proaktivno vpliva na urbano prenovo mest. Na njihovo pobudo je bil tako na Ukmarjev trg decembra leta 2021 postavljen Kiosk K67, ki je mednarodno uveljavljen industrijski objekt in ga je leta 1968 oblikoval profesor Saša Mächtig. Eksponat, ki je sicer del stalne zbirke Obalnih galerij Piran, je tako prevzel vlogo za razvoj javnega prostora v mestu Koper. Od tedaj se je v njem in ob njem na pobudo kolektiva odvila že paleta dogodkov: okrogle mize, Urbane Kavarne, performansi, umetniške rezidence, urbane akupunkture, radijska oddajanja Neodvisnega obalnega radia v živo in tako dalje. Na pobudo Avtomatik Delovišča pa so v letu 2021 na Ukmarjevem trgu, natančneje na samem parkirišču, izvedli tudi projekt PARKing mesto. Šlo je za žepni park s travnato površino, rožami v koritih ter estetsko umeščenimi sedišči, ki so s svojo ozelenitvijo dobro kontrirali asfaltni površini. »S to zeleno intervencijo želimo spomniti, kako pomembne so zelene površine v mestih, kakšen je njihov vpliv na kakovost življenja in zdravje prebivalcev ter kakšno vlogo odigrajo v luči podnebnih sprememb. Prav tako je ‘žepni park’ tudi opomnik o pomenu kakovostnega načrtovanja javnih odprtih in zelenih površin v našem skupnem bivalnem prostoru,« so takrat pripisali ob ozelenjen kotiček, ki je segal čez dva parkirna prostora.
Podobna, ekspandirana oblika ozelenjevanja se zdaj pojavlja tudi kot ideja pri vzpostavitvi začasne rabe Ukmarjevega trga v poletnih mesecih 2023. Mestna občina Koper namreč želi v sodelovanju z zgoraj omenjenim kolektivom dolgoročno spremeniti namembnost Ukmarjevega trga in iz parkirišča oblikovati javni prostor, preko začasne rabe pa oblikovati izhodišča za preoblikovanje namembnosti prostora. Naj za začetek obrazložimo pomen začasne rabe, ta namreč nastopi kot vmesna raba, ko se določena namembnost prostora izteče, nova pa še ni vzpostavljena. Gre za prakso, ki je že uveljavljena drugod po Evropi.
V praksi to pomeni sledeče: v določenem časovnem obdobju, v tem specifičnem primeru od 15. junija do konca avgusta 2023, bo Ukmarjev trg zaprt za avtomobile, poskusno pa bodo na tem prostoru aplicirane nove vsebine. Vsebine bodo preverjene s pomočjo etnoloških metod in preverjanja z evalvacijo in valoriziranjem vzpostavitve začasne rabe, ki bo uporabljena kot osnova oziroma usmeritev za pripravo arhitekturnega načrta prenove trga.
S tem namenom sta Mestna občina Koper in Avtomatik Delovišče v sredo, 24. maja, ob 18. uri organizirala že 15. neuradni urbanistični posvet ob kavi z imenom Urbana Kavarna. Posvečen je bil predstavitvi orisa oblikovanja začasne rabe in sprejemanju vsebinskih predlogov skozi odprto debato vseh udeleženih. Poleg že omenjenih žepnih parkov je sledila še vrsta predlogov, med njimi apliciranje grafičnih zaznamkov oziroma talne grafične poslikave, ki bi s svojo vzorčnostjo ne samo krasila, ampak tudi narekovala prostorsko rabo Ukmarjevega trga. To bi tudi prevzelo pozornost od klasičnih talnih parkirnih označb in prostoru pripisalo drugoten pomen. Nemotečo dvodimenzionalno rabo pa bi lahko izvedli tudi z raznimi talnimi igrami, kot so ristanc ali šah.
Nedvomno bi spodbudili še večjo rabo prostora za glasbene in športne prireditve, poskusno tudi za vzpostavitev letnega kina. Med predlogi je bila tudi postavitev manjšega zabaviščnega parka za otroke, kar pa je nekatere udeležence posveta precej vznemirilo zaradi ocene, da gre za estetsko neatraktivno podobo. Nestrinjanja so se pojavila tudi že pri sami ideji začasne rabe, češ, da je tovrstno rabo nesmiselno prakticirati v poletnem času – predvsem zaradi vročine, nekateri pa so sam nesmisel videli že pri sami ideji začasne rabe kot neke poskusne dobe apliciranja in plastenja različnih vsebin, saj so mnenja, da je ta vmesna faza finančni in časovni nesmisel. Raje bi videli, da »strokovnjaki« prevzamejo vajeti v svoje roke in neodvisno od mnenja ter poskusne rabe bodočih uporabnikov trga direktno aplicirajo konkreten in dolgoročen arhitekturni načrt. Morda so vsi ti komentarji padli v nezavedajoči ihti, da za tisto mizo pravzaprav sedijo strokovnjaki, tudi iz arhitekturnega področja, ki se močno zavedajo pomembnosti participativnega odločanja glede novih urbanih vsebin, saj gre za počasen in premišljen način poseganja v prostor, ki lahko v najširši obliki zadovolji potrebe občanov in drugih obiskovalcev, tega (kmalu nekoč) parkirišča z najlepšim razgledom na svetu.
Theatralia
