Avstrijski lovci na safari v Slovenijo

V zadnjih dneh se je v javnosti razvnela polemika o odločitvi, da se iztrebi celotne populacije nutrij. Te živali živijo v samem centru mesta, zato so na očeh mimoidočim, kar tudi prispeva k zanimanju zanje in bolj izraženem sočutju širše javnosti. Mnoge živali, ki živijo globoko v gozdu, so manj medijsko spremljane, a zato nič manj izpostavljene obsežnemu lovu. Vzemimo primer polhov: na ravni države jih je vsako drugo leto v povprečju ulovljenih od 80 do 150 tisoč. V nasprotju z nutrijami, pravijo lovci, gre v primeru polhov za »nedolžno« regulacijo populacije.

V državi imajo prav lovci ekskluzivno pravico pobijati prostoživeče živali. Ko gre za divjad, Ministrstvo za okolje in prostor določi obvezno kvoto odstrela, ta pa se porazdeli na upravljavke lovišč. Lovci so po lovskih družinah večinoma dogovorjeni, kdo bo ustrelil kaj in kdaj. Pogosto bodoči plen več let »spremljajo« in celo hranijo, da se razvija v čim lepši primerek, v »kapitalca« kot rečejo v lovskem žargonu. Malo ljudi ve, da je pri nas priljubljen tako imenovan lovni safari. Tuji in domači komercialni lovci pridejo lovit v slovenske gozdove na povabilo Zavoda za gozdove Slovenije. Ob domačih gostih pri nas lovijo predvsem lovci iz Avstrije, Nemčije in Italije, edina omejitev je, da lahko divjad uplenijo le ob spremstvu domačega lovca. Skupaj je v državnih loviščih lani lovilo 2466 lovskih gostov, ustrelili pa so za 1,2 milijona evrov divjih živali. Med lovskimi gosti so v omenjenih loviščih na prvem mestu domači gostje. Lani je tako bilo 886 domačih lovskih gostov, kar je slabih 36 odstotkov. Le odstotek manj, 35 odstotkov, je bilo Avstrijcev, sledijo nemški s 13,5- in italijanski z 8,4-odstotnim deležem gostov.

Število se povečuje tudi v loviščih, ki jih upravljajo lovske družine. Te upravljajo večino lovne površine v državi, a skupnega podatka – koliko je takih gostov, kje vse ti lovijo – lovska zveza nima. Posamične družine se namreč same odločijo, koliko divjadi, ki je predpisana za odstrel, bodo omogočile upleniti gostom. Vsak lovski gost v Sloveniji mora imeti spremstvo domačega lovca z lovsko izkaznico, medtem ko tujec ne potrebuje posebnega dovoljenja za lov. Zato obsega lovnega turizma oziroma števila lovskih gostov ni moč beležiti, saj lahko lovi praktično vsakdo, če le ima ob sebi pri nas registriranega lovca. Lovska zveza naj bi sicer večkrat predlagala, »da se uvede tudi lovska izkaznica za tujce oziroma lovce goste in tako zagotovi pregled nad lovom.«

Aprila letos je bila izdana odločba o odstrelu medvedov. Strokovni predlog za izdajo dovoljenja, ki ga je podpisal minister Brežan, je pripravil Zavod za gozdove Slovenije skupaj z Zavodom za varstvo narave. Zavod za gozdove je upravljavec vseh osmih povsem komercialnih lovišč v državi in s tem neposredno zainteresiran za izdajo dovoljenj za odstrel zavarovanih divjih živali – prav odstrel namreč zagotavlja pomemben del njegovih prihodkov. Funkcionar lovske zveze Božo Zakrajšek je pred izdajo dovoljenja za odstrel med lovci zaznal nestrpnost tudi pri tujih lovcih. Kolikor ve, je bil pri nas z namenom lovilnega safarija na medvede eminentni predstavnik nemškega parlamenta, ki pa je predčasno odšel domov, tako kot tudi večje število drugih tujih gostov, predvsem s Poljske. Vsi so čakali na odločbo o odstrelu, ki naj bi bila izdana 1. aprila, a je bila izdana šele štirinajst dni kasneje.

Lani je bilo na ravni države odstreljenih 192 medvedov in štirje volkovi, predlani 128 medvedov in trije volkovi, leto pred tem 85 medvedov in šest volkov, leta 2019 161 medvedov in deset volkov, leto pred tem pa 136 medvedov in štirje volkovi. Po aprilski odobritvi odstrela pa je bila večina, več kot sto medvedov, odstreljena prvi teden po izdaji dovoljenja. Lovci so očitno pričakovali, da bo dovoljenje za odstrel izdano, poleg tega gotovo vnaprej dobijo informacijo, kdaj se bo to zgodilo, saj je Zavod za gozdove glavni akter pri izdaji tovrstnega dovoljenja. Predsednik vlade Robert Golob je od ministra Brežana takoj po izdaji zahteval, da dovoljenje začasno zamrzne, dokler se ne opravi dodatni razmislek, koliko in katere medvede odstreliti. Po pogovoru z ministrom je Golob skopo sporočil javnosti, da odločba ostaja v veljavi. Dodal je le, da bodo v kratkem organizirali širši posvet o vseh razsežnostih problematike upravljanja z zvermi v prihodnje. Očitno je pri nas lov dobičkonosna komercialna dejavnost, ki pa ni najbolje urejena, ko gre za lovilni turizem. Zdi se, da to določenim ljudem ustreza, sicer bi se uvedle jasne in striktne zahteve za tuje lovce, saj ni smiselno, da se na stotine lovcev iz drugih držav vsako sezono zgrne v naše gozdove lovit živali.

SIMON SMOLE