Intervju: Andraž Kajzer, vodja festivala MENT

Glasbeni showcase festival MENT, ki se bo v Ljubljani letos odvil med 29. in 31. marcem, je že tik pred vrati. Na prvi ediciji festivala je leta 2015 nastopilo 48 glasbenih izvajalcev na šestih prizoriščih. Letošnja, deveta edicija, napoveduje kar 77 glasbenikov, prizorišč pa je že dvakrat več. Andraža Kajzerja, umetniškega direktorja in vodjo festivala MENT, smo povprašali, kaj lahko od festivala pričakujemo letos.

Kaj sploh zajema festival MENT in kaj je njegov cilj?

MENT je predstavitveni festival in glasbena konferenca – ena večjih v srednji in vzhodni Evropi ter največji tovrstni dogodek v regiji. Funkcionira kot festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz vse Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. Cilj dogodka je predstavitev raznovrstnih izvajalcev profesionalnemu in zainteresiranemu občinstvu, povezovanje regionalne in širše scene, izobraževanje izvajalcev in profesionalcev, odpiranje, raziskovanje …

Kaj je posebnost festivala v primerjavi z drugimi v Sloveniji?

MENT je predstavitveni festival in se od drugih loči predvsem po količini novih izvajalcev in pa seveda konferenci, ki jo obiščejo glasbeni profesionalci iz vse Evrope. Verjetno se razlikuje tudi po raznovrstnosti programa, količini in samem tempu.

Bo na letošnji ediciji kakšna novost?

Novih je vseh 77 nastopajočih, nove so konferenčne vsebine, gosti in Specialke, kot imenujemo naš spremljevalni program. Med prizorišči bomo prvič preizkusili Cukrarno, kjer bomo imeli dva odra. Letos gostimo tudi oder v sodelovanju s festivalom SONICA in platformo SHAPE+. Predvsem pa bo občuten Baltski fokus – gostimo namreč kar 12 izvajalcev in kup profesionalcev iz Estonije, Litve in Latvije.

Kako festival pripomore h delovanju glasbenikov?

MENT je orodje, ki lahko omogoči nastop pred glasbenimi profesionalci, ki jih lahko povabijo na svoje festivale, v svoje klube, izdajo ploščo, poročajo o njih v medijih … S konferenco omogoča spoznavanje različnih akterjev v glasbi in pretok informacij med velikim številom delegatov. Torej deluje povezovalno in izobraževalno. Glasbenik_ca se lahko na konferenci precej nauči, na festivalu pa spremlja svoje sodobnike, odkriva, kaj počnejo novi izvajalci iz vse Evrope … kot nastopajoči pa z nekaj predpriprave in dobrim nastopom dobi še več koncertov, recenzije, nove sodelavce, koncertno agencijo, session na KEXP-ju, radijska predvajanja, sync umestitev v serijo ali film …

Koliko izvajalcev se je letos prijavilo na festival in kako poteka izbira le-teh?

Prijav je bilo nekaj čez 1600. Kriterijev je mnogo, predvsem pa so ti izvirnost, zanimivost, kvaliteta, živa izvedba in pa tudi pripravljenost izvajalca na tovrsten festival. Poleg tega poskušamo gostiti veliko nastopajočih iz regije ter iz srednje in vzhodne Evrope, skrbimo za žanrsko pestrost, obenem pa imamo vedno v mislih naša prizorišča.

Kdaj začnete pripravljati program in koliko vas je v ekipi, ki to pripravlja?

Na program se pripravljamo celo leto. Že zdaj vemo za nekatere glasbenike, ki bodo nastopili na MENT-u 2024. Program sem letos sestavil s pomočjo sodelavke Jere Topolovec, pa tudi z idejami drugih sodelavk in sodelavcev, znancev, export ofisov in ostalih. Potem so tu še oder, ki ga kurira Festival SONICA, in klubski večer, ki ga kurira kolektiv Audio Video Bass iz Ostrave.

Bo na letošnji ediciji izstopala kakšna zvrst glasbe?
Približno četrtina je kitarske glasbe – od indie rocka do post-punka in noise rocka … Precej pa je tudi klubske, elektronske glasbe, techno, trance, house, disco, elektro … Letos je še nekaj več eksperimentalne glasbe, pa tudi nekaj več popa in r’n’b-ja kot prejšnja leta.

Na festivalu se trudite ohranjati žanrsko pestrost. S katerimi žanri se lahko srečamo na letošnji ediciji?

Teh je malo morje. Srečamo se lahko z raznovrstnimi odvodi rocka, punka, popa, folka, jazza, hip-hopa in elektronike. Tako za občutek: post-hardcore, post-punk, disco, techno, house, tribal, electro, trip-hop, r&b, indietronica, soul, neo-soul, dancehall, downtempo, uk bass, breakbeat, jungle, modularna elektronika, eksperimentalna glasba, uk funky, amapiano, dream pop, ambientalna glasba, ljudska glasba, post-folk, shoegaze, post-rock, improvizirana glasba, hyperpop, art punk, garažni rock, psihedelični rock, ebm, coldwave, avant-jazz, footwork, krautrock, nu-jazz, psytrance, dub, neo-cumbia, synth pop, post-industrial, noise rock, new wave, ghettotech, post-jazz, nu-disko, trance, retrowave, no wave, avant-blues, sodobna komponirana glasba in pa tudi kodiranje v živo.

Koliko slovenskih izvajalcev bo letos nastopilo in ali je med njimi kdo s Primorske?

Teh je 22. Regijske pripadnosti sicer ne popisujemo, ampak zagotovo so med nastopajočimi glasbenikis Primorske: Kačis, Etceteral, Blaž iz Lelee, GMB + jesusonectasy, Svojat …

Iz katerih držav pa prihajajo ostali?

Prihajajo iz 20 držav. Poleg domačih jih je največ iz Češke, Estonije, Latvije, Litve, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Anglije, Francije, Italije, Avstrije, Slovaške, Ukrajine, Makedonije in Nemčije.

V sklopu festivala bodo čez dan na voljo tudi glasbene konference. Kaj je njihov namen?

Namen konference je izobraževanje in povezovanje glasbenih profesionalcev in izvajalcev. Gostimo intervjuje, predstavitve, okrogle mize, mreženja, sprejeme in delavnice. Med pogovori z akterkami in akterji iz različnih področij evropske glasbene industrije bomo gostili intervjuje z legendarnim domačim koncertnim promotorjem Igorjem Vidmarjem, z ustanoviteljem vplivne nemške neodvisne založbe City Slang, Christofom Ellinghausom, z vodjo najpomembnejšega baltskega elektronskega kluba HALL, Eleno Natale, z ekipo osrednjega slovenskega elektronskega festivala Butik in z vodja festivala SONICA, Martinom Bricljem Barago.

V sodelovanju z novoustanovljenima Serbia Creates Music in We Move Music Croatia letošnja konferenca prvič gosti hrvaški in srbski sprejem, kjer boste imeli možnost spoznati nekatere ključne predstavnice in predstavnike glasbenega sektorja iz obeh držav. Na okrogli mizi na temo glasbenega izvoza na področju nekdanje Jugoslavije pa boste izvedeli, kaj lahko tovrstne izvozne pisarne in iniciative ponudijo regionalnim ustvarjalcem.

Tudi tokrat bodo na MENT-u prisotne predstavnice in predstavniki priznanih evropskih festivalov, kot so Roskilde, Pohoda, Positivus, Tallinn Music Week, Loftas, 8 Festival, Europavox, Colors of Ostrava, Exit, PIN Music Conference, Taksirat, BUSH, Arsenal, Dimensions/Outlook in drugi.

Baltic moMENT prinaša celodnevni sklop predavanj, posvečenih baltskemu koncertnemu trgu in glasbenim scenam Estonije, Latvije in Litve. Sodelovanje z regionalnim združenjem neodvisnih založb Runda pa je posvečeno digitalno obarvanim glasbenim vsebinam.

Aida Čehić