Bomo zaradi interneta ostali brez pitne vode?
Tehnološka podjetja porabljajo pitno vodo za hlajenje strežnikov; 34. tiskana izdaja, dne 10. februarja 2023
Nihče od nas ne odvrže odsluženega osebnega računalnika kar v naravo, kjer se ne razgradi še milijon let. Če spregledamo nerazgradljive komponente računalnika, se internet in računalniška tehnologija na splošno ne zdita usodna onesnaževalca okolja, skrbi nas predvsem velika poraba električne energije. Internet res ni nekaj oprijemljivega, vendar poslopja, modemi, procesorji in shrambe, ki ga omogočajo, še kako obremenjujejo okolje. Po svetu je več kot osem milijonov podatkovnih centrov, piše danska okoljevarstvenica Gittemary. Porabijo toliko elektrike kot celo Združeno Kraljestvo in doprinesejo dva odstotka toplogrednih plinov, kar jih postavlja ob bok letalskim prevozom.
Podatkovni centri so temelj informacijske družbe, hitrega pretoka podatkov, socialnih omrežij. Vsi ti procesi porabljajo veliko energije, ki pogosto pride iz fosilnih goriv. Papirnati arhivi se množično prenašajo v digitalno obliko, tudi v imenu energetske varčnosti. A za izdelavo pametnega telefona se porabi približno 230 kilogramov surovin. Kako potratna je cela omara računalniških strežnikov ni težko razumeti, tu je še ogromno ventilatorjev, rezervnih baterij, zaščita pred poplavami in požari … Podatkovne shrambe hranijo nepredstavljive količine podatkov, a jih je potrebno stalno ohranjati v optimalnem delovanju, kar predpostavlja velike hladilne sisteme. Prav ti predstavljajo nov okoljevarstveni problem, o katerem pa v medijih ni veliko brati in slišati.
Za hlajenje velikih podatkovnih sistemov podjetje Google uporablja vodo, ki je na razpolago v lokalnem okolju, to pa v mnogih primerih pomeni, da tamkajšnje skupnosti ostanejo brez nje. Voda je sicer eden najstarejših virov energije, ki se jih je človek naučil izkoriščati. Gre za najpomembnejši obnovljivi vir energije, a v primeru podjetja Google je problematičen prav vir, saj je večina serverjev podjetja v sušnem, zahodnem delu ZDA (Kalifornija, Arizona, Nevada). V določenih predelih teh zveznih držav že tako omejujejo porabo vode. 25 odstotkov Nevade, kjer ima Google dva podatkovna centra, je nenehno v ekstremnih sušnih razmerah, poroča US Drought Monitor. V javnost so pricurljali podatki, ki kažejo, da naj bi samo v letu 2019 podjetje Google le v ZDA porabilo za več kot deset milijard litrov vode. Javnost s težavo pride do takšnih podatkov, saj jih tehnološka podjetja ne razkrivajo, ker naj bi sodili v kategorijo poslovnih skrivnosti. Razkritje letne porabe vode in pritisk medijev so podjetje Google prisilili, da predstavi načrt za boljše upravljanje z vodo, ki ima tri točke: izboljšati upravljanje z vodo, povezovanje z lokalnim okoljem in uporaba najnovejših tehnologij za učinkovitejše izkoriščanje vodnih virov ter iskanje alternativ, kot sta morska voda in deževnica. V podjetju so se javno obvezali, da bodo podprli investicije na velikih vodnih območjih, ki bodo zagotavljale boljši dostop do vode za prebivalstvo. Googlovi najnovejši algoritmi bodo uporabljeni za beleženje stanja vodnih virov po svetu. To bo omogočilo boljše napovedi suš in drugih vremenskih razmer. Ali so se vsega tega zares lotili, je zaradi omenjenega varovanja poslovnih skrivnosti težko preveriti. Tudi podjetje Microsoft se je zavezalo, da bo do leta 2024 zmanjšalo količino vode, ki se uporablja v njihovih podatkovnih centrih, in to kar za 95 odstotkov. To zmanjšanje po ocenah strokovnjakov predstavlja okoli 1,5 milijarde galon (5,7 milijarde litrov) vode letno.
Enormna poraba pitne vode
Uporaba vode za hlajenje strežnikov porabi manj električne energije kot na primer hlajenje z ventilacijsko napravo. Ker se je vse več tehnoloških podjetij pred časom zavezalo, da bodo prispevali svoj delež k zajezitvi podnebnih sprememb, so morali nekateri zmanjšati porabo električne energije, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Toda zdaj bo potrebno taista podjetje prepričati, naj ne porabijo preveč vode. Individualni uporabniki večinoma uporabljajo računalnike z zračnim hlajenjem, saj proizvajalci ocenjujejo, da je to bolj ekonomična in varna rešitev. Računalniki z vodnim hlajenjem so zaenkrat dokaj majhna tržna niša. Tudi igričarji niso navdušeni nad vodnim hlajenjem računalniških procesorjev. Med negativnimi posledicami izpostavljajo možnost, da bi ob odpovedi hlajenja zaradi puščanja vode uničilo še druge, mnogo dražje komponente, kar se pri zračnih hladilnikih praktično ne more zgoditi.
Velika tehnološka podjetja so se pod pritiskom javnosti odločila več pozornosti nameniti porabi vode v sušnih okoljih. Vse bolj naj bi se zanašala na reciklirano ali morsko vodo. Najbolj problematična ostaja netransparentnost podjetij, saj jim po zakonodaji ni treba razkriti, kako upravljajo z vodo, ni tudi bilo opravljene neodvisne analize o tem, ali so njihovi projekti uspešni pri vračanju vode v prizadete regije. Če gre zgolj za slepilne manevre, se lahko stanje hitro poslabša in v ranljivih predelih nastopi suša. Takrat se bodo ljudje zavedeli, da pitna voda ne prihaja iz neusahljivega vira, še bolj pa bodo presenečeni, ko bodo ugotovili, da tudi najbolj nedolžno brskanje po internetu posredno prispeva k nestabilnosti okolja.
