Dolina Jadar proti Rio Tintu
Eko-politični boji v Srbiji
Aleksandar Vulin, srbski minister za notranje zadeve, je pred nekaj meseci na ministrski konferenci Evropske komisije na temo ukrepanja v izrednih situacijah, povezanih z naravnimi katastrofami, opozoril, da lahko »ekološki terorizem postane nova grožnja svetu, saj je poceni, enostaven in uničujoč, zato moramo skupaj narediti vse, da se temu zoperstavimo.« Vulin, znan po svojih, recimo temu »zanimivih« izjavah, je tokrat nedvomno imel v mislih ekološka gibanja v Srbiji in njeni soseščini, ki so se v preteklih letih uspešno uprla marsikateremu »razvojnemu« projektu.
Če so preteklo desetletje Balkan politično zaznamovali predvsem protesti proti varčevalnim ukrepom kot posledici svetovne finančne krize ter proti korupciji političnih elit, pa tekoče desetletje vse bolj določajo okoljske teme ter ekološko-politični boji. Leto 2015 je bilo prelomno za organizacijo vsebalkanskega odpora proti gradnji 2700 hidroelektrarn na še zadnjih prostih rekah v Evropi, ki tečejo med Grčijo ter Slovenijo. Rodilo se je gibanje Balkan River Defence (Balkanska rečna obramba), ki je v naslednjih letih z odmevnimi akcijami usmerilo javno pozornost na problem uničevanja naravnih okolij rek ter podprlo boje številnih lokalnih iniciativ.
Vse bolj očitnih učinkov podnebnega segrevanja ne more več ignorirati niti kapital, zato ni nenavadno, da se novi ekološki boji bijejo prav okoli vprašanja izkoriščanja naravnih virov za energetske potrebe. Enostaven odgovor na okoljsko krizo, ki nam ga vsiljuje globalni kapital, je prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije. To nedvomno je en od pomembnih ciljev smiselne podnebne politike, a interes kapitala se skriva v poudarku na enostavnosti tega odgovora. Namreč, na predstavi, da je ta prehod zgolj tehnična oziroma inženirska naloga izgradnje nove energetske infrastrukture za izkoriščanje virov, ki veljajo za obnovljive. Prav iz tega razloga lahko predstavniki vlad okoljsko skrajno sporne projekte predstavljajo kot ekološke.
Tej motivaciji lahko sledimo od hidroelektrarn na balkanskih rekah do pridobivanja litija in bora iz rudnine jadarit. To so leta 2004 odkrili v dolini Jadar na zahodu Srbije ob meji z Bosno in Hercegovino, ki poteka po reki Drini. Litij igra osrednjo vlogo v tehnicistični ideji tako imenovanega zelenega prehoda, saj na njem temelji izdelava baterij, ki lahko shranjujejo večje količine energije in poganjajo električna vozila. Izkopavanje in proizvodnja v zadnjih letih zato strmo raste, a da bi zadostila povečevanju povpraševanja, bi produkcija morala v prihodnosti poskočiti za kar tridesetkrat. Običajna ruda, iz katere se pridobiva litij, vsebuje od enega do dva odstotka litijevega oksida, medtem ko jadarit vsebuje tudi do sedem odstotkov. V dolini Jadar pa naj bi bilo kar 143 milijonov ton jadarita.
Jadarit je bil odkrit v okviru geoloških raziskav, ki jih opravlja britansko-avstralska rudarska korporacija Rio Tinto, ki je druga največja tovrstna korporacija na svetu. Ta je s srbsko vlado sklenila dogovor o rudarjenju, ki naj bi se pričelo prihodnje leto, cena projekta pa je znašala 2,4 milijarde dolarjev. Rudarjenje je ena od najbolj umazanih industrij, ki ima obsežne posledice za lokalne ekosisteme. Obsežno izkopavanje popolnoma spremeni pokrajino, povzroča erozijo in izgubo biodiverzitete, podtalnica, površinske vode in rodovitna prst pa so pogosto zastrupljene. Takšne posledice naj bi preprečile notranje varovalke, a ne le, da jih rudarska podjetja rade volje zanemarijo, tudi sam Rio Tinto se ne more pohvaliti z vzorno preteklostjo na tem področju. Zadnji hujši incident se je pripetil pred dvema letoma, ko je Rio Tinto v Avstraliji za potrebe izkopavanja železa razstrelil sveto območje avstralskih aboriginov v soteski Juukan, kjer so arheološki ostanki pričali o zgodnji naselitvi pred 46.000 leti.
V letih, ko je vlada Aleksandra Vučića pričela pripravljati teren za prihod Rio Tinta, je najprej prišlo do odpora prebivalcev doline, iz katerega se je oblikovalo združenje Ne damo Jadar. Sestavlja ga 335 lokalnih kmetovalcev in drugih lastnikov zemlje. Ti opozarjajo, da je dolina eno najbolj plodnih področij v Srbiji, prehransko več kot samozadostna ter da prestavlja izjemno naravno bogastvo. Rio Tinto je za svoje raziskave v dolini do danes izvrtal preko 600 vrtin, pri katerih se že kažejo negativne posledice na okolje. Tako bi bilo rudarjenje za okolje uničujoče, mnogo prebivalcev pa bi se bilo primoranih preseliti.
Lokalni odpor se je razširil na nacionalno raven in nastala je kampanja Marš iz Drine, ki združuje državljane, novinarje, strokovnjake, aktiviste ter raznovrstne organizacije in iniciative, ki zasledujejo ekološke cilje. Lanskega oktobra je Vučićeva Srbska napredna stranka, ki je takrat v parlamentu držala absolutno večino, spremenila zakon o referendumih ter zakon o razlastitvi. Srbska javnost je spremembe prepoznala kot škodljive, predvsem pa pisane na kožo Rio Tintu.
Množični protesti, ki so sledili po celi državi, so bili največji v času Vučićeve vladavine. Tisoči protestnikov so v mestih zasedali glavne ceste, podpiral pa jih je velik del javnosti. Napredna stranka je na ulice pošiljala plačane nasilneže, ki so obračunavali s protestniki. Ti so kljub temu vztrajali več mesecev, odpor je segel preko meja in protesti podpore so se odvili tudi v nekaterih svetovnih prestolnicah.
Nato je januarja predsednica vlade Ana Barnabić javnosti sporočila, da prostorski načrti, ki so predvidevali rudnik, niso bili sprejeti, in da naj bi vlada Riu Tintu odvzela dovoljenja. Ker so se aprila obetale splošne volitve, so glavni nasprotniki to prepoznali kot začasno taktiko vladajoče SNS in zahtevali, da se sprejme moratorij na izkopavanje rude za nekaj naslednjih desetletij, ki pa ga pričakovano niso dobili. Rio Tinto je takrat sporočil, da so dovoljenja izgubili, a obenem dal tudi vedeti, da projekta ne opuščajo popolnoma.
SNS je na volitvah izgubil absolutno večino, a še vedno ostal prva parlamentarna stranka, medtem ko so prebivalci doline Jadar v mesecih po volitvah na terenu še vedno opažali aktivnosti, za katerimi po njihovem prepričanju stoji Rio Tinto. Pred kratkim je sam Vučić v intervjuju na TV Pink izjavil, da je »izpadel kot najneumnejši predsednik na svetu,« ker naj bi poslušal naravovarstvene protestnike ter zaustavil to velikansko finančno priložnost. Izjava jasno nakazuje, da dolina Jadar še ni izven kapitalskih krempljev, ki bodo z vzpostavljanjem nove energetske infrastrukture Evrope verjetno le še bolj stisnili prijem.
